Kelacija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kelácija (starogrško χηλή, latinizirano: chelè, dob. 'klešče') je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz. kelatni kompleks. Ligandi ležijo okoli kovinskega atoma kot rakove klešče (iz česar tudi izhaja ime tega pojava) tako, da s kovino oblikujejo obroč atomov. Navadno so ti ligandi organske spojine, ki se imenujejo kelatorji oz. helatorji. Stabilnost kelata je odvisna tako od kovine kot tudi od same organske spojine.
V nasprotju s kelati so koordinacijski oz. kovinski kompleksi sestavljeni iz kovinskega atoma in monodentatnega liganda, ki pa se veže samo z enim atomom.
Kelatorje se uporablja predvsem v prehrambeni industriji (prehranska dopolnila, gnojila), v medicini za zdravljenje zastrupitev s kovinami ter za mehčanje vode.