Karadžordževiči
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1767–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813. V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral Ruski imperij in je nasprotovala rodbini Obrenović, ki jo je podpirala Avstro-Ogrska. Po Karađorđevem atentatu leta 1817 je Miloš Obrenović ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja Aleksandra I. Obrenovića leta 1903 je srbski parlament za prestol Kraljevine Srbije izbral Karađorđevega vnuka Petra I. Karađorđevića, ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem prve svetovne vojne leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s Petrom I. za suverena. Leta 1929 se je kraljevina pod Aleksandrom I., sinom Petra I. preimenovala v Jugoslavijo. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela Zveza komunistov Jugoslavije v času vladavine Petra II..
Karađorđević Карађорђевић | |
---|---|
Država | Kraljevina Srbija Kraljevina Jugoslavija |
Etimologija | ustanovitelj Karađorđe |
Ustanovljeno | 14. februar 1804 |
Ustanovitelj | Đorđe Petrović |
Trenutni vodja | Aleksander Karađorđević |
Zadnji vladar | Peter II. Karađorđević |
Nazivi | Veliki vožd Srbije od 1804 do 1813 knezi Srbije od 1842 do 1858 |
Odstavitev | 29. november 1945 |