Kanopski vrči
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kanopski vrči so bile posode, v katere so stari Egipčani med mumificiranjem trupel shranjevali pokojnikove notranje organe, da bi se ohranili za njegovo posmrtno življenje. Vrči so bili običajno izdelani iz apnenca ali keramike. [1] Vrči so se uporabljali od Starega kraljestva do poznega oziroma ptolomejskega obdobja. Pred tem se notranje organe polagali v mumijo pokojnika.[2] Notranji organi se hranili ločeno v štirih vrčih. Izraz kanopski je povezan z njihovo napačno povezavo z legendo o Kanopu, krmarju ladje špartanskega kralja Menelaja iz trojanske vojne, ki je na obali Egipta umrl zaradi kačjega ugriza.[3]
V Sterem kraljestvu so imeli kanopski vrči ravne pokrove in so bili redkokdaj popisani. V Srednjem kraljestvu so postali napisi bolj pogosti, pokrovi pa so bili pogosto oblikovani kot človeške glave. Od Devetnajste dinastije so bili pokrovi vseh štirih vrčev oblikovani kot štirje Horovi sinovi, čuvaji notranjih organov.