![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/62/%25E6%25B8%2585_%25E4%25BD%259A%25E5%2590%258D_%25E3%2580%258A%25E6%25B8%2585%25E5%259C%25A3%25E7%25A5%2596%25E5%25BA%25B7%25E7%2586%2599%25E7%259A%2587%25E5%25B8%259D%25E6%259C%259D%25E6%259C%258D%25E5%2583%258F%25E3%2580%258B.jpg/640px-%25E6%25B8%2585_%25E4%25BD%259A%25E5%2590%258D_%25E3%2580%258A%25E6%25B8%2585%25E5%259C%25A3%25E7%25A5%2596%25E5%25BA%25B7%25E7%2586%2599%25E7%259A%2587%25E5%25B8%259D%25E6%259C%259D%25E6%259C%258D%25E5%2583%258F%25E3%2580%258B.jpg&w=640&q=50)
Kangši
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cesar Kangši (kitajsko: 康熙帝; pinjin: Kangxi), kitajsko osebno ime Šuanje (pinjin: Xuanye), tretji cesar iz vladarske hiše Čing, in drugi cesar Čing, ki je vladal nad celotno Kitajsko, * 5. februar 1654, palača Džingren (pinjin: Jingren), Prepovedano mesto, † 20. december 1722, Čingši Šuvu (pinjin: Qingxi Shuwu), Vrt večne pomladi.
Cesar Kangši 康熙帝 | |||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() | |||||||||||||||||||||||
Cesar iz dinastije Čing | |||||||||||||||||||||||
Vladanje | 5. februar 1661 – 20. december 1722 | ||||||||||||||||||||||
Predhodnik | Cesar Šundži | ||||||||||||||||||||||
Naslednik | Jongdženg | ||||||||||||||||||||||
Regenti | Sonin (1661–1667) Ebilun (1661–1667) Suksaha (1661–1667) Oboi (1661–1669) | ||||||||||||||||||||||
Rojstvo | 4. maj 1654({{padleft:1654|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1] Peking | ||||||||||||||||||||||
Smrt | 20. december 1722({{padleft:1722|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (68 let) Garden of the Exuberant Spring[d] | ||||||||||||||||||||||
Pokop | Mavzolej Džing, Vzhodni Čingovi grobovi | ||||||||||||||||||||||
žena |
gospodična Heseri, cesarica Šjao Čeng Ren
(por. 1665; † 1674)cesarica gospodična Niohuru, cesarica Šjao Džao Ren
(por. 1665; † 1678)cesarica gospodična Tunggija, cesarica Šjao Ji Ren
(† 1689)cesarica gospodična Uja, cesarica Šjao Gong Ren
(pred 1722) | ||||||||||||||||||||||
Potomci | Jundži Junreng, Princ Limi prvega ranga Jundži, Princ Čengjin drugega ranga Cesar Jongdženg Junči, Princ Hengven prvega ranga Junjov, Princ Čundu prvega ranga Junsi Juntang June Juntao, Princ Luji prvega ranga Jinšjang, Princ Jišjan prvega ranga Junti, Princ Šunčin drugega ranga Junšu, Princ Juke drugega ranga Junlu, Princ Džuangke prvega ranga Junli, Princ Guoji prvega ranga Junji Junši, Princ Šendžing drugega ranga Junhu Junči Junbi, Princ Šjanke prvega ranga Princesa Rongšjan prvega ranga Princesa Duandžing drugega ranga Princesa Kedžing prvega ranga Princesa Venšjan prvega ranga Princesa Čunčue prvega ranga Princesa Venke drugega ranga Princesa Čuedžing drugega ranga Princesa Dunke drugega ranga | ||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Rodbina | Ajsin Gioro | ||||||||||||||||||||||
Oče | cesar Šundži | ||||||||||||||||||||||
Mati | cesarica Šjaokangdžang | ||||||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 康熙帝 | ||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | Cesar obdobja zdravja in slave | ||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Mongolsko ime | |||||||||||||||||||||||
Mongolščina | ᠡᠩᠭᠡ ᠠᠮᠤᠭᠤᠯᠠᠩ ᠬᠠᠭᠠᠨ Энх амгалан хаан | ||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Mandžursko ime | |||||||||||||||||||||||
Mandžurska pisava | ᡝᠯᡥᡝ ᡨᠠᡳᡶᡳᠨ ᡥᡡᠸᠠᠩᡩᡳ | ||||||||||||||||||||||
Möllendorff | Elhe Taifin Hūwangdi | ||||||||||||||||||||||
Vladavina cesarja Kangšija skozi 61 let (od 1661 do 1722) ga postavlja za najdaljše vladajočega cesarja v kitajski zgodovini (čeprav je njegov vnuk, cesar Čjanlong (pinjin: Qianlong), imel najdaljšo dobo stvarnega vladanja) in eden od najdaljše vladajočih oblastnikov na svetu sploh.[2] Ker pa je na prestol stopil pri sedmih letih, so dejansko oblast šest let imeli štirje namestniki in njegova babica, cesarica-vdova Šjaodžuang (pinjin: Xiaozhuang).
Vladavina cesarja Kangšija je prinesla dolgo obdobje trdnosti in napredka v primeri z leti vojn in zmed. On je začetnik obdobja, ki je znano kot "Napredno obdobje Kangšija in Čjanlonga" ali "Visoki Čing", ter je trajalo skozi nekaj rodov po njegovi smrti. Njegov dvor je zbral veliko kulturnega blaga in ga razvrstil v več zbirk, med katerimi je najbolj znan Kangšijev besednjak. [3]