Julijanski dan
referenčni datum, ki se uporablja za določitev datuma katerega koli astronomskega pojava / From Wikipedia, the free encyclopedia
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0). Takšen sistem štetja dnevov omogoča tudi negativne vrednosti, čeprav za leta pred tem datumom ni prepričljivih zapisanih podatkov. Ker je pričetek definiran v ponedeljek, je ponedeljek tudi vsak julijanski dan, ki je deljiv s 7 brez ostanka. Ostali ostanki pri deljenju s 7, nam dajo po vrsti dneve v tednu (1 torek, 2 sreda itd.) Julijanskega dneva ne smemo zamenjati z julijanskim koledarjem.
Julijanski datum (oznaka JD) je sestavljen iz celega števila dni, ki so pretekli od začetne epohe, in iz decimalnega dela, ki predstavlja del časa v tem dnevu. Tako decimalni del 0,5 pomeni polnoč v dnevu iz celega dela datuma. Osnova za Julijanski datum je univerzalni čas (UT) v katerem je 0h UT (polnoč) enako 0,5 julijanskega dneva. Julijanski datum je zelo uporaben v programih za astronomijo. Z uporabo julijanskega datuma se odpravijo neusklajenosti med posameznimi načini določanja datumov (npr. gregorijanski in julijanski koledar).
Do sedaj je minilo približno 2,500.000 dni od ponedeljka 1. januarja leta 4713 pr. n. št. opoldan. 16. novembra 1858 je minilo 2,400.000 dni, 2,500.000 julijanskih dni pa bo minilo šele 31. avgusta leta 2132 opoldan.