Jože Ftičar
slovenski prevajalec, scenarist, dialektolog in narečni pisatelj From Wikipedia, the free encyclopedia
slovenski prevajalec, scenarist, dialektolog in narečni pisatelj From Wikipedia, the free encyclopedia
Jože Ftičar, slovenski prevajalec, lektor, scenarist, dialektolog in narečni pisatelj, * 10. april 1930, Gomilica, Kraljevina Jugoslavija; † 30. april, 2017, Mekinje, Slovenija
| Jože Ftičar | |
|---|---|
 Jože Ftičar leta 2013 | |
| Rojstvo | 10. april 1930[1] Gomilica |
| Smrt | 30. april 2017[1] (87 let) Mekinje |
| Bivališče | Mekinje |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} SFRJ Slovenija |
| Poklic | prevajalec, scenarist, dialektolog, pisatelj |
| Domači kraj | Gomilice |
| Otroci | 4 |
Rodil se je v kmečki družini očetu Štefanu Ftičarju in materi Ani. Po štirih letih šolanja v domačem kraju je leta 1941 odšel v Mursko Soboto, kjer je v vojnih razmerah končal nižjo gimnazijo. Po opravljenih nostrifikacijskih izpitih je šolanje na gimnaziji nadaljeval in v šolskem letu 1948/49 maturiral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slovenski jezik s književnostjo, srbohrvaščino in ruščino in tam leta 1958 diplomiral iz publicistike Božidarja Raiča, h kateremu se je v kasnejših letih še vračal. Pisal pa je tudi o drugih pomembnih prekmurskih rojakih, kot so bili Jožef Sakovič, Jožef Klekl, Jožef Smej, Vilko Novak in drugi.
Prvo službo je našel pri Triglav filmu in pozneje Viba filmu, kjer je kot lektor sodeloval pri več slovenskih filmih (Tri četrtine sonca, Strici so mi povedali idr.). Pripravil je dva filmska scenarija po Kranjčevih delih Strici so mi povedali in Zemlja se z nami premika. Kasneje je filmsko lektorstvo zamenjal s filmskim in se zaposlil na RTV Slovenija, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1992. Tam je bil lektor slovenskih prevodov tujih filmov.
V času, ko je bil Ftičar zaposlen pri Radiu Slovenija, je iz Madžarščine prevedel več radijskih iger: Glas v telefonu (Ivan Mándy, 1983), Efekt: bomba gor - bomba dol (Gábor Fülöp, 1983), komedijo Igra z glasom (György Schwajda, 1984), Hudic Klemenko (Ibolya Kardos, 1989), radijsko igro za otroke Kavalirska zadeva (Sandor Majaros, 1991), komedijo Psihodni (Béres Attila, 1995), Ljubimca iz Prage (Károlly Szakonyi, 1995) in Peto dejanje (Miklós Vámos, 1996).[2]
Njegovo delo Za napršnjek vedrine, ki je izšlo v dveh delih (Za napršnjek vedrine I. leta 2004 in Za napršnjek vedrine II leta 2006) je napisano v dolinskem prekmurskem narečju in je smatrano kot prvi slovenski roman v prekmurskem narečnem jeziku, delo pa je posvetil rojakom v prekmurju, kar nakaže tudi v uvodnih besedah: "Ohranja naj duha rodovne in narodne skupnosti; še zlasti naj okrepi voljo do (mirnega in tvornega) sožitja s sosednjimi narodi ob vključevanju v Evropsko zvezo".[3] Romana na zadnjih straneh vsebujeta tudi slovar, v katerem prevaja prekmurske besede v knjižnje slovenske.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
