Izločanje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Izločanje (s tujko ekskrecija, iz latinsko excernere) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma. Nanaša se predvsem na odstranjevanje dušika, ki se sprošča v obliki aminoskupine pri razgradnji aminokislin in je ob kopičenju strupen za organizem, še posebej amonijak, ki je prva stabilna oblika odpadnega dušika. Soroden proces je iztrebljanje, s katerim višji organizmi odstranjujejo neprebavljene ostanke hrane.
Oblika izločka je odvisna od količine vode, ki jo ima organizem na voljo. Najpreprostejši način je neposredno izločanje amonijaka z difuzijo, ki pa mora biti raztopljen v veliki količini vode, da njegova koncentracija ne doseže meje, nad katero je za celice strupen. Okvirno je to pol litra vode za gram amonijaka, zato je ta mehanizem značilen predvsem za vodne živali. Večina živali namesto tega izloča amonijak v obliki sečnine ali sečne kisline, za sintezo katerih morajo porabljati energijo v obliki ATP. Sečnina je strupena šele pri desetkrat večji koncentraciji kot amonijak, zato je zanjo potrebna le desetina vode, sečna kislina pa pri stokrat večji koncentraciji. Poleg tega je sečna kislina slabo topna v vodi in se obori iz telesnih tekočin, s tem pa ne prispeva k toničnosti izločkov.