Italijanka v Alžiru
From Wikipedia, the free encyclopedia
Italijanka v Alžiru (v izvirniku italijansko L'italiana in Algeri) je komična opera v dveh dejanjih (sedmih slikah) Gioacchina Rossinija. Krstna predstava je bila 22. maja leta 1813 v beneškem gledališču San Benedetto, ko je bilo skladatelju enaindvajset let. Sam je večkrat dejal, da je opero ustvaril v vsega osemnajstih dneh. Libreto je spisal Angelo Anelli. Pred Rosinnijem je isto besedilo že uglasbil skladatelj Luigi Mosca (l. 1808).
Najbolj znani del iz opere je uvertura. Poleg nje pa iztopata tudi finale prvega dejanja in trio »Pappataci«, kjer so šaljivi domisleki obenem tudi duhoviti, rahločutni in muzikalni.
V Ljubljani je bila opera prvič izvedena že 7. aprila 1821 v izvedbi italijanskih gledališčnikov, drugič pa v izvedbi nemške operne skupine 19. in 20. novembra 1825. Na odru ljubljanske Opere je bilo delo prvič uprizorjeno v sezoni 1960/1961, ko je v vlogi Mustafe pel Ladko Korošec. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah Boga Leskovica, režiser je bil Hinko Leskovšek. Na Slovenskem so opero zadnjič uprizorili leta 2014 v Mariboru.