Hondrula

Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih. Beseda izvira iz grške besede hondros, kar pomeni zrno. Hondrule se nastajale kot raztaljene ali delno raztaljene kapljice v vesolju preden so vrasle v asteroide. Hondrule tako predstavljajo najstarejšo snov v Osončju. Verjetno so bile tudi osnovni material pri nastajanje planetov. V velikem številu jih najdemo v posebni skupini meteoritov, ki so jim dale ime hondriti. V meteoritih so vgrajene v drobnozrnato osnovo (matrica). Hondrule poznajo že od leta 1820, ko jih je opisal Jacques Louis de Bourbon (1751-1825) kot zanimive kroglice v meteoritih. Ime jim je dal leta 1869 Gustav Rose.

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo.

Nastanek hondrul

Hondrule predstavljajo nastarejšo snov v Osončju. Danes vemo, da so iz prvotne snovi, ki je bila zelo hitro segreta (1 minuto ali še manj) do temperature okoli 1900°C. Nastale so kroglice, ki so se ohladile v nekaj urah. Ni pa znan izvor energije, ki je povzročil taljenje. Prav tako ni znano, kje se je to dogajalo. Možno je tudi, da je sestavina osnovne snovi v kateri so hondrule, iz prav takšne snovi kot sestavljajo hondrule. Veliko teorij trdi., da so hondrule nastale že v oblaku, iz katerega je nastalo Sonce ali pa v protoplanetnem disku.

Pregled vsebnosti hondrul v skupinah hondritov

Skupina hondritov	količina (vol%)	povprečni premer (mm)
CI	0	–
CM	20	0,3
CO	50	0,15
CV	45	1
CK	45	1
CR	50-60	0,7
CH	70	0,02
CB	20-40	10 (podskupina a), 0,2 (podskupina b)
H	60-80	0,3
L	60-80	0,7
LL	60-80	0,9
EH	60-80	0,2
EL	60-80	0,6
R	>40	0,4
K	30	0,6

Glej tudi

• meteoroid
• hondrit
• meteorski roj
• razvrščanje meteoritov

Zunanje povezave

• Posnetki (angleško)
• Hondrule in njihov izvor (angleško)
• Razvrščanje in opis meteoritov (angleško) in (francosko)