From Wikipedia, the free encyclopedia
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice. V slednjo med drugimi sodi tudi človek.
Človečnjaki Fosilni razpon: Pozni oligocen - recentno | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Siamang (Symphalangus syndactilus) | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Družine | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Z izjemo goril in človeka so človečnjaki drevesne živali. V splošnem so vsejedi, ki se večinoma prehranjujejo z lahko prebavljivo rastlinsko hrano (sadje, oreški, semena, poganjki), del pa predstavlja tudi živalski plen.[1] Prvotno živijo v Afriki in Aziji, človek pa se je razširil po vsem svetu.
Klasifikacija človečnjakov je zapletena in se z novimi fosilnimi odkritji pogosto spreminja, situacijo pa dodatno zapleta še »poseben« status človeka, ki so ga tradicionalno uvrščali v lastno družino (Hominidae). Molekularne raziskave so nedvoumno pokazale, da je človek bolj soroden šimpanzom kot so ljudje in šimpanzi gorilam ter ostalim vrstam. Danes ločujemo znotraj obeh družin človečnjakov 21 vrst v osmih rodovih.[2]