Henrik V. Nemški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht.
Henrik V. | |
---|---|
![]() Henrik IV. izroča oblast svojemu sinu Henriku V. Kronika Ekkeharda iz opatije Aura. | |
cesar Svetega rimskega cesarstva | |
Vladanje | 13. april 1111 – 23. maj 1125 |
Predhodnik | Henrik IV. |
Naslednik | Lotar III. |
nemški kralj) | |
Vladanje | 1099 – 23. maj 1125 |
Predhodnik | Henrik IV. |
Naslednik | Lotar III. |
italijanski kralj | |
Vladanje | 1098 – 23. maj 1125 |
Naslednik | Konrad III. Nemški |
Rojstvo | 11. avgust 1086 Goslar |
Smrt | 23. maj 1125 (38 let) Utrecht |
Pokop | |
Zakonec | Matilda Angleška |
Vladarska rodbina | Salijci |
Oče | Henrik IV. |
Mati | Berta Savojska |
Religija | katoličan |
Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.