Glavata kareta

Glavata kareta (znanstveno ime: Caretta caretta) je morska želva, ki zraste od 70 cm do 100 cm. V primerjavi z drugimi morskimi želvami ima glavata kareta veliko glavo in močne čeljusti, s katerimi drobi oklepe jastogov, rakovic in drugega trdega plena. Vsaki dve leti ali pa celo redkeje odloži do 5 legel s približno 100 jajci.

Glavata kareta
Ohranitveno stanje taksona
ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Sauropsida (plazilci) Podrazred: Anapsida Red: Testudines (želve) Družina: Cheloniidae (morske želve) Rod: Caretta Rafinesque, 1814 Vrsta: C. caretta
Znanstveno ime
Caretta caretta Linnaeus, 1758
Območje glavatih karet

Zgradba telesa

Želvje telo obdaja oklep iz kostnih plošč in roženih ščitov. Na zgornji strani je obokan, spodaj pa sploščen. Želve so tako na varnem. Oba dela oklepa povezuje, ob strani mehek ali okostenel mostič. Mostič je odvisen od tega kakšne vrste je želva. Skozi sprednjo odprtino moli svoj dolgi, gibljivi vrat z majhno glavo in sprednjimi nogami, zadaj pa zadnje noge in kratek rep. Večina želv ima na zunanjih delih telesa, na nekaterih mestih močne rožene luske. Ti ščiti zaprejo želvi odprtine od znotraj, ko se v nevarnosti povlečejo v svoj oklep. Zaradi okornih nog tekajo le počasi. V vodi pa so zelo hitre. Tudi na različne držljaje se zelo dobro odzivajo.

Prehranjevanje

Želve se prehranjujejo z morskimi živalmi različnih vrst in tudi z rastlinami. Želve nimajo zob. Na čeljustih ima ostre rožene tulce, s katerimi raztrga večji plen. Na kopnem, zelo spretno razkosajo rastlinske dele, v vodi pa živalski plen.

Dihanje

Želve dihajo s pljuči. Če ne morejo do gladine morja, utonejo. S pljuči dihamo tudi ljudje. Pljuča so organ, ki prejemajo kisik in ga oddajajo v vse celice.

Razmnoževanje

Mesta gnezdenja glavate garete

Ko je želva oplojena in pripravljena na valjenje odide na kopno, izkoplje luknjo v pesku in izvali jajca. Nato luknjo zakoplje. Ko to opravi se napoti k morju. Ko jajca dozorijo, se iz njih izležejo mladiči. Jajčno lupino prelomijo z usti. Po najkrajši poti se napotijo proti morju. Veliko mladičev nikoli ni in ne bo doseglo morja saj jih razni ptiči pojedo na poti do morja.

Zanimivosti

• Zaradi sledi, ki jo samica pusti po valjenju, ob odhodu k morju, veliko plenilcev poje mladiče še preden se izvalijo.
• Želvja jajca so velika kot žogica za namizni tenis.
• Mladiči se izvalijo z mehkim oklepom. Oklep se strdi nekaj minut po tem ko se mladiči izležejo.
• Želvaki preživijo celo svoje življenje v vodi, medtem ko želve gredo na kopno le takrat, ko izležejo jajca.
• Želve se prehranjujejo tudi z meduzami. Zaradi onesnaževanja pa mimogrede pojedo tudi kakšno vrečko, ki plava v vodi. Zato se želva zaduši.
• Ko samica leže jajca jih izleže okoli 100.
• Imajo tako močan oklep, da jih lahko povozimo z avtom in jim ne bo nič.

Glej tudi

• Zakintos

Zunanje povezave

• SWOT Report, volume 2 Arhivirano 2007-04-30 na Wayback Machine. - Opisane obale sveta kjer gnezdijo glavate karete in najažurnejše informacije o stanju njihove populacije, ohranjevanja in naravne zgodovine.
• ARKive Arhivirano 2008-10-01 na Wayback Machine. slike in filmi o glavatih karetah
• Loggerhead Sea Turtle Arhivirano 2005-08-25 na Wayback Machine.
• Sea Turtle Protection Society of Greece (Archelon)
• Florida Sea Turtle information Florida Fish and Wildlife Conservation Commission Fish and Wildlife Research Institute Arhivirano 2006-10-04 na Wayback Machine.
• Tybee Island, GA Sea Turtle Project