![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Gravity_anomalies_on_Earth.jpg/640px-Gravity_anomalies_on_Earth.jpg&w=640&q=50)
Geoid
From Wikipedia, the free encyclopedia
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov. Največkrat jo poimenujejo »zadosti dober« prikaz fizičnega modela Zemlje. To je po Gaussu tako imenovana »matematična predstava Zemlje«, pravzaprav pa gravitacijsko polje. To je ekvipotencialna ploskev (ploskev z enako vrednostjo potenciala), ki sovpada s povprečnim nivojem morja.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Gravity_anomalies_on_Earth.jpg/320px-Gravity_anomalies_on_Earth.jpg)
Ploskev geoida je mnogo bolj nepravilna od sploščenega sferoida, s katerim približno opisujemo obliko Zemlje, vseeno pa bolj gladka kot je Zemlja dejansko. Ekstremov, kot so +8.000 m (Mount Everest) in −11.000 m (Marianski jarek) s tako predstavo ne moremo prikazati, saj geoid odstopa le za kakšnih ±100 m od referenčnega elipsoida.
Zaradi gravitacijske sile, ki vsepovsod deluje pravokotno na geoid, bi bila vodna gladina vedno tudi ekvipotencialna ploskev, pa to seveda ne drži. Prosto gibanje vodne mase preprečuje kopno oziroma celine, pa tudi vpliv gravitacijskih sil Lune in Sonca ima svojo moč (bibavica).
Če potujemo z ladjo, seveda valovitosti geoida ne opazimo, saj deluje sila gravitacije vedno pravokotno na geoid, obzorje pa je vedno tangencialno. Opazimo pa razliko ob meritvah z GPS, saj se meritev vedno dogaja na referenčnem elipsoidu (WGS 84) tako, da nam je po meritvah Tartinjev trg v Piranu na nadmorski višini 46 m.