Geografija Združenih držav Amerike
From Wikipedia, the free encyclopedia
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini. Navedena vrednost velja za 50 zveznih držav, mesto na lestvici pa je odvisno od površine, ki je priznana Ljudski republiki Kitajski (večina virov slednjo postavlja na četrto mesto, saj ne priznavajo Republike Kitajske (bolj znana kot Tajvan), ki je odločilna za rangiranje, za del LRK). Združene države sestavlja 48 geografsko soležnih zveznih držav ter Aljaska, ki jo od osrednjih ZDA loči Kanada, in Havaji, ki so otočje v Pacifiku. Tu so še izvenozemeljski teritoriji z različnimi merami avtonomije: Puerto Rico, Deviški otoki, Ameriška Samoa in Guam.
Celina | Severna Amerika |
---|---|
Koordinati | 38.000°N 97.000°W / 38.000; -97.000 |
Površina | rang 3./4. |
• Skupaj | 9.826.675 km2 |
• Kopno | 93,24% |
• Voda | 6,76% |
Obala | 19.920 km |
Meje | Kanada: 8864 km Mehika: 3327 km |
Najvišja točka | Denali 6190,5 m |
Najnižja točka | kotlina Badwater, -85 m |
Najdaljša reka | Misuri, 3767 km |
Največje jezero | Gornje jezero (Lake Superior) 58000 km² |
Podnebje | Raznolika: sega od zmernega na severu do tropskega na skrajnem jugu. Zahod: večinoma od polsušno do puščave, gore: alpsko, severovzhod: vlažno celinsko, jugovzhod: vlažno subtropsko, obala Kalifornije: sredozemska, severozahod Pacifika: hladna zmerno oceanska, Aljaska: večinoma subarktična, Havaji, južna Florida in ozemlja: tropska |
Teren | Ogromna osrednja nižina, notranje višavje in nizke gore na srednjem zahodu, gore in doline na srednjem jugu, obalna nižina v bližini zalivske in atlantske obale, skupaj z mangrovskimi gozdovi in zmernimi, subtropskimi in tropskimi lovorovimi gozdovi in džunglo, kanjoni, kotlinami, planoto in gore na zahodu, hribi in nizke gore na vzhodu; presihajoče hribovite in gorate regije v Velikih nižinah, z občasno topografijo slabih površin; razgibane gore in široke rečne doline na Aljaski; razgibana, vulkanska topografija na Havajih in na teritorijih |
Naravni viri | premog, baker, svinec, molibden, fosfati, redki zemeljski elementi, uran, boksit, zlato, železo, živo srebro, nikelj, pepelika, srebro, volfram, cink, nafta, zemeljski plin, les, njive |
Nevarnost naravnih nesreč | cunamiji; vulkani; potresna aktivnost okoli pacifiškega bazena; orkani ob obali Atlantika in Mehiškega zaliva; tornadi na srednjem zahodu in jugovzhodu; drsi blata v Kaliforniji; gozdni požari na zahodu; poplave; permafrost na severu Aljaske |
Okoljski problemi | hudo pomanjkanje vode, onesnaženost zraka, ki je povzročila kisli dež v ZDA in Kanadi |
Izključna ekonomska cona | 11.351.000 km² |
Največja zvezna država je Aljaska, sledita ji Teksas in Kalifornija, najmanjša pa Rhode Island. Prebivalstvo šteje 303.424.093 ljudi (ocena februarja 2008), kar ZDA v svetu postavlja za Kitajsko in Indijo. Zvezna država z največ prebivalci je Kalifornija, za njo pa sta uvrščeni Teksas in New York; najmanj prebivalcev ima Wyoming. Vsaka zvezna država je razdeljena na okrožja, z izjemo Louisiane, ki ima civilne župnije (angleško parish). Velika urbana območja se nahajajo predvsem na obalah: Los Angeles v Kaliforniji, Chicago v Illinoisu in New York (kot največje mesto somestja BosWash) v državi New York.
Geografija je imela velik vpliv na razporeditev človekove poselitve ter razvoj dežele v supersilo. Prvi evropski priseljenci so živeli na vzhodnih obalah, a so se kmalu pričeli premikati preko Apalačev, kjer so našli bogato naravno okolje, sprva z reko Misisipi in Velikimi jezeri ter Velikim nižavjem; ustavili so jih sušni zahod dežele in Skalno gorovje. Selitev dalje na zahod se je nadaljevala šele v 19. stoletju pod vplivom najdišč zlata onkraj Skalnega gorovja, postopek pa je pospešilo odkritje rodovitnih grud v Kaliforniji in Oregonu. Aljaska, ki so si jo ZDA kupile leta 1867, je državi dala gorat teren in obilico naravnih bogastev, medtem ko so priključeni Havaji obogatili obseg državnih meja s tropi.
Geografsko so pomembne državne reke in jezera. Vse pomembnejše reke tečejo proti jugu, kar pomeni, da v svojem spodnjem toku niso ledene in tako lahko odnašajo material ter vodo iz zgornjega toka ter ne povzročajo poplav in nerodovitne prsti, kot se to dogaja za primer v ruski Sibiriji. Posledično je najti tudi dobre vodne poti in obilico pitne vode.
Tudi podnebje je bilo ključni dejavnik pri naseljevanju in razvoju ZDA, saj za kmetovanje primerni podnebni tipi prekrivajo več kot tri četrtine ozemlja. Zato ZDA tudi danes proizvajajo velik del svetovne hrane.
Pisana je tudi zaloga za gospodarstvo pomembnih naravnih zalog, na ribiško industrijo pa pozitivno vplivajo priobalne kontinentalne police s plitvim morjem. Vse to je dalo zagon industriji, ki se je pospešeno razrasla v 19. stoletju; ZDA so do prve svetovne vojne postale industrijska velesila. To je med drugim povzročilo hude okoljske težave, saj so naravni habitati, kakršni so gozdovi, izginili že v kolonialnih časih, v 20. stoletju pa je prišlo do hudega onesnaženja tal, zraka in voda. Povprečen Američan je v 90. letih minulega stoletja napravil 2 kilograma smeti dnevno, celotne ZDA pa proizvedejo približno 20 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.