Farnesina

Farnesina [farnezìna] je ime nekaterih stavb in področij v Rimu, ki imajo skupno nekdanjo pripadnost družini Farnese. Tako razlikujemo med

• hišo Farnesina (arheološko najdišče stare rimske domus),
• vilo Farnesina (rimsko vilo iz 16. stoletja, danes sedež znanstvene akademije Lincei (Accademia Nazionale dei Lincei) in
• palačo Farnesina (danes sedež Zunanjega ministrstva). Slednja je dobila ime po starinskem ledinskem imenu Farnesina, ki je področje nekdaj razlikovalo od bolj centralnega Orti Farnesiani na griču Palatinu.
• Današnja urbanistična cona Farnesina pa zajema tako omenjene Orti Farnesiani kot palačo Farnesina.

Stenska poslikava v Hiši Farnesina

Raffaellove freske v Vili Farnesina

Palača Farnesina

Ptičnica v Vrtovih Farnese

Lokacija Farnesina v Rimu

Družina Farnese ali Farnezi so bili plemiška družina, ki je gospodovala Vojvodini Parma in Piacenza med letoma 1545 in 1751 ter Vojvodini Castro med letoma 1537 in 1649. Za začetnika dinastije se šteje Ranuccio Farnese starejši (okoli 1390 – 1450), ki je bil eden od poveljnikov papeževe vojske. Zadnji moški predstavnik je bil Antonio Farnese (1679 – 1731) in po njegovi smrti bi morala dinastija nadaljevati s sinom, ki ga je pričakovala njegova žena Enrichetta; ker ta ni donosila, je nasledstvo prešlo na Antoniovo nečakinjo Elizabeto, špansko kraljico, oziroma na njenega sina Karla III. S tem je družina Farnese izumrla in kneževina je prešla v borbonske roke.

Hiša Farnesina je ime ostankov starorimske domus iz prvih desetletij pred našim štetjem. Ime je dobila po vili Farnesini, ki je bila v poznejših časih zgrajena nad njo. Dejansko še do danes ni bilo mogoče odkopati več kot polovice najdišča; poznani so samo prostori, ki so se nahajali pod poznejšimi vrtovi, vendar je razvidno, da je šlo za izredno veliko in bogato domus. Zgodovinarji so mnenja, da je bila stavba poročno darilo Juliji Starejši (hčeri cesarja Avgusta), ko je poročila Agripo.

Vila Farnesina je bila zgrajena v začetku 16. stoletja za Agostina Chigi, zato se je sprva imenovala le Vila Chigi. Bila je prva od rimskih predmestnih vil in je bila bogato opremljena s freskami, a po lastnikovi smrti je bila zapuščena. Proti koncu stoletja jo je kupil Alessandro Farnese in po njem se še danes imenuje. Leta 1927 je vilo odkupila država in jo po raznih obnovah dodelila Akademiji Lincei.

Palača Farnesina je monumentalno poslopje, ki je sedež Ministrstva za zunanje zadeve. Zgrajeno je bilo med letoma 1937 in 1959, zato so vidni vplivi neoklasicizma in modernizma. Imenuje se Farnesina, ker stoji na ozemlju, ki je bilo nekoč last papeža Pavla III. Farnese. Da bi se razlikovala od drugih objektov z istim imenom (to je vile Farnese in vrtov Farnese), jo Rimljani imenujejo samo La Farnesina. Prišlo je celo v navado, da se samo ministrstvo velikokrat citira kot La Farnesina.

Orti Farnesiani ali Horti Farnesiorum, kar pomeni Vrtovi Farnese, so del griča Palatina, kjer je Alessandro Farnese, papež Pavel III, gradil ninfeje, ptičnice in podobne manjše zgradbe v spoštovanju naravnih oblik ozemlja. Obširni vrtovi so bili namenjeni oddihu in razvedrilom bogate družine in prvotno niso bili odprti nepovabljenim obiskovalcem. Danes so del arheološkega parka Palatina.

Mestna občina Rim, ki se od leta 2009 (državni zakon 42/2009) imenuje Roma Capitale, sestoji iz 15 občin (municipio) s skupno 155 urbanističnih con (zone urbanistiche). Slednja je predvsem statistično-administrativna delitev, ki omogoča pregled nad urbanizacijo posameznih predelov mesta z visoko arheološko pomembnostjo. Ena od teh con, v občini Roma XV, se imenuje 20D Farnesina in obsega med drugim tudi palačo Farnesina.