From Wikipedia, the free encyclopedia
Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov[1] pa vedno z začetnico i - si je želel[2]) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr. n. št. — okoli 1866 pr. n. št. (kratka kronologija) ali okoli 1974 pr. n. št. — okoli 1935 pr. n. št. (srednja kronologija).[op 1] Bil je sin svojega predhodnika Ilu-šume in po Seznamu asirskih kraljev 33. vladar Asirije. Vladal je štirideset let.[nap 1] Ena od dveh kopij Seznama[nap 2] navaja, da je vladal samo trideset let,[3] kar je v neskladju s popolnim seznamom njegovih limmujev, ki obsega okoli štirideset imen.[nap 3] Seznam limmujev so odkrili v Karumu Kaneš.[4] Naslavljal se je z "Ašur je kralj, Erišum I. je njegov namestnik".[nap 4] V času, ko je v Ašurju vladala oligarhija patriarhov uglednih družin in je bil podrejen "sodbi mesta" (dīn alim) se je naslavljal z "Išši'ak Aššur" - "upravnik Ašurja". Po Veenhofu se je z vladavino Erišuma I. začelo obdobje, ko je bila uvedena institucija letno imenovanih limmujev (eponimov). Asirski seznami kraljev uvrščajo šest njegovih neposrednih predhodnikov v kategorijo vladarjev, "katerih limmuji/eponimi niso znani/najdeni".[5]
| Erišum I. me-ri-šu | |
|---|---|
| Išši’ak Aššur | |
| Kralj Starega asirskega cesarstva | |
| Vladanje | okoli 1905–1867 pr. n. št. |
| Predhodnik | Ilu-šuma |
| Naslednik | Ikunum |
| Rojstvo | 20. stoletje pr. n. št. |
| Smrt | 19. stoletje pr. n. št. |
| Oče | Ilu-šuma |
Ko so ašurska družinska trgovska podjetja začela živahno širiti svojo dejavnost, je Erišum I. ob pomembnih trgovskih poteh v Anatoliji ustanovil oddaljene trgovske postaje, imenovane karum. Med najpomembnejšimi karumi so bili Kaneš, Ankuva, Hatuša in še osemnajst drugih, katerih lokacije še niso znane. Nekatere postaje, imenovane vabatum, so bile satelitske in podrejene karumom. Trgovalo se je s kositrom, tekstilom, lapisom lazuli, železom, antimonom, bakrom, bronom, volno in žitom v zameno za zlato in srebro.
V Kanešu so našli približno 23.000 glinenih tablic, napisanih v obdobju 129 let od tridesetega leta vladanja Erišuma I. do Puzur-Ašurja II. ali morda Naram-Sina. Leta 1948 so odkrili tri razdrobljene sezname in dve kopiji napisov Erišuma I., ki podrobno opisujejo predpise v zvezi s sodnim varstvom v Ašurju, vključno z možnostjo, da tožniki dobijo odvetnika (rābiṣum), da jih zastopa:
Erišum I. je po zgledu na svojega očeta Ilu-šumo objavil davčne oprostitve ali, kot je razložil Michael Hudson, "razglasil odpust dolgov, plačljivih v srebru, zlatu, bakru, kositru, ječmenu, volni in vse do plev". Oprostitve so zapisane na eni strani velikega zlomljenega bloka alabastra.[nap 6] Plitvo vdolbino na vrhu bloka so nekateri prepoznali kot tečaj vrat.[7]
Njegovi številni sodobni napisi slavijo njegovo gradnjo templja za boga Ašurja, imenovanega "Divji bik", z dvoriščem in dvema pivskima kadema ter pripadajočimi prekletstvi za tiste, ki bi jih uporabili v svojo korist. Med drugimi zgradbami Erišuma I. sta bila tudi Ištarin in Adadov tempelj. Očistil je območje od Ovčjih vrat do Ljudskih vrat, da je omogočil širitev mestnega obzidja in se lahko pohvalil, da je "postavil zid, višji od zidu, ki ga je zgradil njegov oče."[8] Na njegove dosežke sta se kasneje spomnila Šamši-Adad I.[9] pri svoji obnovi obzidja in Šulmanu-ašared I., ki je ugotovil, da je od del Erišuma I. do del Šamši-Adada I. minilo 159 let in nadaljnjih 580 let do njegove obnove po požaru, ki ga je uničil.[10]
Na seznamu so izvoljeni letni limmuji od prvega polnega leta vladanja Erišuma I. do njegove smrti okoli leta 1935 pr. n. št. (srednja kronologija)."[11]
1974 pr. n. št. Šu-Ištar, sin Abile
1973 pr. n. št. Šukutum, sin Išuhuma
1972 pr. n. št. Idin-ilum, sin Kurub-Ištarja
1971 pr. n. št. Šu-Anim, sin Isalija
1970 pr. n. št. Anah-ili, sin Kikija
1969 pr. n. št. Suitaja, sin Iribuma
1968 pr. n. št. Daja, sin Išuhuma
1967 pr. n. št. Ili-elat
1966 pr. n. št. Šamaš-tab
1965 pr. n. št. Agusa
1964 pr. n. št. Idnaja, sin Šudaje
1963 pr. n. št. Kukadum, sin Buzuja
1962 pr. n. št. Puzur-Ištar, sin Bedakija
1961 pr. n. št. Lakip, sin Bab-idija
1960 pr. n. št. Šu-Laban, sin Kurub-Ištarja
1959 pr. n. št. Šu-Belum, sin Išuhuma
1958 pr. n. št. Nab-Suen, sin Šu-Ištarja
1957 pr. n. št. Hadaja, son Elalija
1956 pr. n. št. Enum-Ašur, sin Begaje
1955 pr. n. št. Ikunum, son of Šudaya
1954 pr. n. št. Ismid-ili, sin Idide
1953 pr. n. št. Buzutaja, sin Išuhuma
1952 pr. n. št. Šu-Ištar, sin Amaje
1951 pr. n. št. Idin-Ašur, sin svečenika
1950 pr. n. št. Puzur-Ašur, maslar
1949 pr. n. št. Kukadum, sin Buzuja
1948 pr. n. št. Ibni-Adad, sin Susaje
1947 pr. n. št. Irišum, son of Adad-rabi
1946 pr. n. št. Minanum, sin Begaje
1945 pr. n. št. Idin-Suen, sin Šalim-ahuma
1944 pr. n. št. Puzur-Ašur, sin Idnaje
1943 pr. n. št. Šuli, son of Uphakum
1942 pr. n. št. Laqip, sin Zukue
1941 pr. n. št. Puzur-Ištar, sin Erisue
1940 pr. n. št. Aguva, sin Adad-rabija
1939 pr. n. št. Šu-Suen, sin Silile
1938 pr. n. št. Enum-Ašur, sin Begaje
1937 pr. n. št. Ena-Suen, sin Pusanuma
1936 pr. n. št. Enanum, sin Uphakuma
1935 pr. n. št. Buzi, sin Adad-rabija
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
