Električna polarizacija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Polarizacijo vpeljemo kot razliko med gostoto električnega polja v snovi D in gostoto električnega polja v praznem prostoru:
Električna polarizacija je premo sorazmerna jakosti električnega polja E:
Pri tem je ε0 influenčna konstanta, χe pa električna susceptibilnost.