Dwight David Eisenhower
predsednik Združenih držav Amerike med letoma 1953 in 1961 From Wikipedia, the free encyclopedia
predsednik Združenih držav Amerike med letoma 1953 in 1961 From Wikipedia, the free encyclopedia
Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C.
| Dwight David Eisenhower | |
|---|---|
 | |
| 34. predsednik Združenih držav Amerike | |
| Na položaju 20. januar 1953 – 20. januar 1961 | |
| Podpredsednik | Richard Nixon |
| Predhodnik | Harry S. Truman |
| Naslednik | John F. Kennedy |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | David Dwight Eisenhower 14. oktober 1890[1][2][…] Denison, Teksas[d] |
| Smrt | 28. marec 1969[1][3][…] (78 let) Washington, D.C.[d] |
| Narodnost | američan |
| Politična stranka | Republikanska |
| Zakonci | Mamie Doud Eisenhower |
| Poklic | politik, pisatelj, častnik, državnik, vojaško osebje, vojaški častnik |
Verska opredelitev | prezbiterijanska |
| Podpis |  |
| Vojaška kariera | |
| Vzdevek | »Ike« |
| Pripadnost |  Združene države Amerike |
| Rod/ |  Kopenska vojska ZDA |
| Aktivna leta | 1915–1953 |
| Čin | General armade |
| Oboroženi konflikti | Prva svetovna vojna Druga svetovna vojna |
General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34. predsednik Združenih držav Amerike in vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi (SACEUR) med drugo svetovno vojno.
14. junija 1911 je vstopil v Vojaško akademijo ZDA in 12. junija 1915 diplomiral kot 61. v letniku ter 5373. diplomiranec v zgodovini West Pointa.[4]
Dve leti je nato preživel v 19. pehotnem polku. Eisenhower je bil razočaran, ker se ni mogel udeležiti bojev v Franciji; ob premirju je tako bil poveljnik Camp Colta, kjer so urili tankovske enote.[5]
V medvojnih letih je preživel v nadaljnjem šolanju in šele leta 1940 je postal poveljnik bataljona.
V drugo svetovno vojno je vstopil kot brigadni general in načelnik štaba 3. armade. Decembra 1941 je bil dodeljen generalštabu, v katerem je ostal do junija 1942. Postal je poveljnik Evropskega operativnega teatra in novembra istega leta je postal še poveljnik vrhovni poveljnik zavezniške (ekspedicijske) sile za Severnoafriški operativni teater (pozneje preimenovan v Mediteranski operativni teater).
Decembra 1943 je postal SHAEF, na katerem položaju je pripravil načrte za izkrcanje v Normandiji, ki je bilo izvedeno pol leta pozneje.
Po kapitulaciji Nemčije je Eisenhower ukazal zapiranje nemških vojaških ujetnikov v taborišča, v katerih praviloma ni bilo zavetja in stranišč, kratili pa so jim tudi dostop do hrane, vode in spanja. Kršenju Ženevske konvencije se je Eisenhower izognil s tem, da je nemške vojaške ujetnike razglasil za "razoroženo sovražno vojsko" (disarmed enemy forces). Po različnih virih naj bi v teh taboriščih umrlo od nekaj tisoč do več kot milijon nemških vojaških ujetnikov.[6]
Po vojni je postal vojaški guverner ameriške zasedbene cone v Nemčiji in bil v letih 1945–48 načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA. Decembra 1950 je postal vrhovni poveljnik Nata. V vojaški službi je ostal do 31. maja 1952, nakar je vstopil v politiko. Med letoma 1938 in 1953 je bil tudi predsednik Univerze Columbia.[7]
Med letoma 1953 in 1961 je bil 34. predsednik ZDA.[8]
