Dvin (antično mesto)

Dvin (armensko Դուին, Դվին; grško Δούβιος, Τίβιον, latinizirano: Doύbios, Tίbion^[1], arabsko دبيل,, latinizirano: Dabīl, Doubil, Duin, Dwin) je bilo veliko trgovsko mesto in prestolnica zgodnjesrednjeveške Armenije. Bilo je severno od prejšnje starodavne prestolnice Armenije, mesta Artaksata, ob bregovih reke Mecamor, 35 km južno od sodobnega Erevana. Kraj starodavnega mesta trenutno ni več kot velik hrib med modernim Hnaberdom (tik ob glavni cesti skozi Hnaberd) in Verinom Dvinom v Armeniji. Sistematična izkopavanja na Dvinu, ki so potekala od leta 1937, so prinesla obilo materiala, ki je osvetlil armensko kulturo od 5. do 13. stoletja.

Dvin
Risba osrednjega trga starodavne armenske prestolnice Dvin. Glavna stolnica Gregorja Razsvetitelja (3.-5. stoletje), z majhno cerkvijo sv. Sarkisa desno (6. stoletje), na levi pa rezidenca katolikosa (5. stoletje)
Dvin
Lokacija	JZ od vasi Dvin; med Hnaberdom in Verin Dvin, provinca Ararat, Armenija
Koordinati	40.016°N 44.3445°E / 40.016; 44.3445
Tip	utrjeno naselje
Zgodovina
Zgradil	kralj Khosrov III.
Ustanovljeno	4. stoletje
Opuščeno	1236
Druge informacije
Datumi izkopov	1937
Stanje	ruševine

Ime

Starodavni armenski literarni viri skorajda vedno poimenujejo starodavno mesto Dvin kot Dwin ali Duin. Kasnejši avtorji so se zavzeli za oznako Dvin, ki je najpogostejša oblika v znanstveni literaturi ^[2]. Beseda je srednje iranskega izvora in pomeni 'hrib' ^[3].

Zgodovina

Starodavno mesto Dvin je leta 335 zgradil Khosrov III. Kotak na mestu antičnega naselja in trdnjave iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Od takrat se je mesto uporabljalo kot glavno prebivališče armenskih kraljev iz dinastije Arsakidov. Dvin se je pohvalil s približno 100.000 prebivalci različnih poklicev, vključno z umetnostjo in obrtjo, trgovino, ribolovom, itd.

Po padcu Armenskega kraljestva leta 428 je Dvin postal rezidenca sasanidskih guvernerjev (marzpan), bizantinskih kouropalates in pozneje omajadskih in abasodskih guvernerjev (ostikan). Pod vladavino Arsakidov je Dvin uspeval kot eno najbolj naseljenih in najbogatejših mest vzhodno od Konstantinopla. Njegova blaginja se je nadaljevala tudi po razdelitvi Armenije med Rimljane in sasanidske Perzijce, ko je postala provincialna prestolnica perzijske Armenije, sčasoma pa je postala tarča muslimanskih osvajanj. Po poročanju škofa in zgodovinarja Sebeosa in katolikosa Janeza V. Zgodovinarja je bil Dvin leta 640 ujet med vladavino Konstanca II. in katolikosa Ezra. Med arabskim osvajanjem Armenije je bil Dvin že leta 640 zajet in oropan. 6. januarja 642 so Arabci napadli mesto, ga zavzeli, pobili 12.000 prebivalcev in jih 35.000 odpeljali v suženjstvo. Dvin je postal središče pokrajine Arminija, Arabci so mesto poimenovali Dabil.

Čeprav je bila Armenija naslednji dve stoletji bojišče med Arabci in bizantinskimi silami, je v 9. stoletju še vedno cvetela. Pogosti potresi in nenehne vojne so od začetka 10. stoletja povzročili propad mesta. Med velikim potresom leta 893 je bilo mesto uničeno, skupaj z večino 70.000 prebivalcev ^[4].

Po uničujočem napadu Dajlamitov leta 1021, ki so opustošili mesto, so Dvin zajeli Šadadidi iz Ganja, vladal pa mu je Abu'l-Asvar Šavur ibn Fadl, ki ga je uspešno branil pred tremi bizantinskimi napadi v drugi polovici leta 1040. ^[5][6]

Leta 1064 so mesto zasedli Seldžuki. Šadadidi so še naprej vladali mestu kot vazali Seldžukov, dokler ni leta 1173 mesto osvojil gruzijski kralj Jurij III. V letih 1201-1203, v času vladavine kraljice Tamar, je bilo mesto spet pod gruzijsko oblastjo. Leta 1236 so mesto Mongoli popolnoma uničili. ^[7]

Dvin je bil rojstni kraj Najm ad-Din Ajuba in Asad ad-Din Širkuh bin Šadhija, kurdskih generalov v službi Seldžukov ^[8]; Najm ad-Din Ajubinov sin, Saladin je bil ustanovitelj rodbine Ajubidov. Saladin se je rodil v Tikritu v Iraku, njegova družina pa izvira iz starodavnega mesta Dvin.

Stolnica sv. Gregorja

Kapitel stolnice sv. Gregorja, Dvin

2 m dolg križ izkopan v Dvinu

Na osrednjem trgu antičnega mesta je bila stolnica sv. Gregorja. Prvotno je bila zgrajen v 3. stoletju kot triladijski poganski tempelj s sedmimi pari notranjih konstrukcijskih podpor. Tempelj je bil v 4. stoletju obnovljen kot krščanska cerkev, s pentaedrsko apsido, ki je močno štrlela na vzhodni strani. Sredi 5. stoletja je bila obstoječi stavbi dodana zunanja obokana galerija. V času, ko je bila stolnica zgrajena, je bila največja v Armeniji in je merila 30,41 x 58,17 metra.^[9]

Umetelna dekoracija je krasila notranjost in zunanjost stavbe. Kapiteli stebrov so bili okrašeni s praproti podobnim reliefom, venci so bili izklesani v obliki treh prepletenih pramenov. Notranji tlak je bil sestavljen iz mozaičnih večbarvnih mehko toniranih plošč v geometrijskem vzorcu, dno apside pa je bilo v 7. stoletju okrašeno z mozaikom iz manjših kamnitih ploščic, ki so predstavljale sveto Devico. Gre za najstarejšo mozaično upodobitev v Armeniji. Do sredine 7. stoletja je bila stolnica obnovljena v križno oblikovano cerkev s kupolo z apsidami, ki so štrlele iz njenih stranskih fasad. Vse, kar je danes ostalo od stolnice, so kamniti temelji, odkriti med arheološkimi izkopavanji v 20. stoletju.

Galerija

• 
  Map of Dvin
• 
  Prva palača katolikov, zgrajena v 5. st., uničena okoli 572

Sklici

1. Garsoïan, Nina G. (1991). »Duin«. V Kazhdan, Alexander (ur.). The Oxford Dictionary of Byzantium. New York and Oxford: Oxford University Press. str. 665–666. ISBN 978-0-19-504652-6.
2. Pavstos Buzand, 5th-century historian
3. Chaumont 1986, str. ;418–438. sfn error: no target: CITEREFChaumont1986 (pomoč)
4. Ambraseys, N.N.; Melville, C.P. (2005). A History of Persian Earthquakes. Cambridge Earth Science Series. Cambridge University Press. str. 38. ISBN 978-0-521-02187-6.
5. Ter-Ghewondyan 1976, str. 122. sfn error: no target: CITEREFTer-Ghewondyan1976 (pomoč)
6. Minorsky 1977, str. ;53–56, 59–64. sfn error: no target: CITEREFMinorsky1977 (pomoč)
7. Adalian, Rouben Paul (2010). Historical Dictionary of Armenia. Lanham, Maryland: Scarecrow Press. str. 288. ISBN 978-0-8108-7450-3.
8. Lyons, Malcolm Cameron and David Edward Pritchett Jackson, Saladin: The Politics of the Holy War, (Cambridge University Press, 1982), 2.
9. Edwards, Robert W., "Duin" (2016). The Eerdmans Encyclopedia of Early Christian Art and Archaeology, ed., Paul Corby Finney. Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing. str. 446. ISBN 978-0-8028-9016-0.

Viri

• Vardanyan, Sergey (1995). The Capitals of Armenia. Yerevan: Apolon. pp. 109–121. ISBN 5-8079-0778-7.
• Harutyunyan, V. (1947). Architectural landmarks of Dvin. Academy of Sciences of Armenian SSR.
• Chaumont, M. L. (1986). "ARMENIA AND IRAN ii. The pre-Islamic period". Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4. pp. 418–438.
• Minorsky, Vladimir (1977) [1953]. Studies in Caucasian History. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-05735-3.
• Ter-Ghewondyan, Aram (1976). The Arab Emirates in Bagratid Armenia. Transl. Nina G. Garsoïan. Lisbon: Livraria Bertrand. OCLC 490638192.

Zunanje povezave

• Armeniapedia.org: Ruins of Dvin
• Iranica article on Dvin