avstrijski dvatisočak From Wikipedia, the free encyclopedia
Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem. Tvori vzhodni obronek Ziljskih Alp nad mestom Beljak in dolino Zilje. Dobrač je zaščiten kot naravni park.
Dobrač je tudi ime istoimenskega Slovenskega prosvetnega društva »Dobrač« na Brnci na Zilji.
Dobrač predstavlja trn Ziljskih Alp med sotočjem Drave na severu in Zile na jugu.
Po avstrijski geografski razmejitvi [1] ima dobraška skupina številko 3740 kot del Zilskih Alp (ki mu v nemščini tudi rečejo Drauzug). Goro Dobrač razmejuje:
Dobrač v ožjem smislu omejuje na vzhodu gora Pungart, kjer mejna črta teče s severa proti jugu:
Dobrač in njegovo gorovje šteje v geološko enoto Dravske enote (nemško Drauzug). Na vseh straneh najdemo geološke motnje. Na jugu je Ziljska dolina oz. Periadriatična tektonska prelomnica, na severu pa se nahaja motnja vzdolž Plajberške doline. Proti zahodu so verjetno dobraške kamnine pokrile po naravni tektonski poti kamnine iz karbona pri Čajni. Na vzhodu se Dobrač stopničasto spušča proti Beljaški kotlini vzdolž prelomnice, ki teče s severa proti jugu. Na severu pa je motnja Dravske doline pustila svoje sledove v poševni strukturi pobočji.
Kamnina Dobrača je večplastna, tako da se sloji ponavljajo. Sedimentne kamnine ležijo s tektonsko mejo na ziljskem kristalinu. Značilnost dobraškega gorovja je v tem, da se kamnine iz triasa (zlasti srednjega triasa) jasno razlikujejo od kamnin Dravskega gorovja oz. Zijskih Alp ter da imajo močne podobnosti z južnoalpinskim triasom v Karavankah.
Na južnem pobočju Dobrača, zlasti pri Rogajah najdemo grušč in drobir visoko v gorski steni, ki sta posledica popotresnega geološkega delovanja, kjer lahko neposredno vidimo prvotno kamenino le na nekaterih mestih. V dolini pa prav ta grušč pokriva ledenodobne sedimente Zilje.
Na Dobraču je prišlo najmanj dvakrat do velikega podora gore:
Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju. Domnevajo, da je podor povzročilo deževno in pozimi snežno vreme v prethodnem letu, tako da je udirajoča voda zrahljala material, ki se je ob potresu sprožil.
Do danes se imenuje področje podora Rdeča peč'. Področje kamor se je rušilo kamenje pa Rogaje, ki je sedaj tudi zaščiten naravni spomenik.
Že v zgodnjem novem veku so v Rogajah kopali baker.[2]
Za pohodnike po Dobraču vodijo številne:
Na zahodnem delu glavnega vrha se nahaja koča Avstrijskega planinskega društva, ki je bila obnovljena leta 2011. Do vzhodnega dela vrha vodi plačljiva asfaltirana cesta, imenovana Beljaška alpska cesta. Tu je bilo nekoč malo smučišče, ki je pa bilo opuščeno leta 2002 zaradi naravovarstvenih razlogov - vodovarstveno območje. Na gori je nekaj toplih izvirov, ki jih koristijo v Beljaških toplicah.
Oddajnik na Dobraču je iz leta 1971. Visok je 165 metrov in hibridne gradnje (baza iz betona, vrh iz železa). Oddajnik zagotavlja osnovno pokrivanje Koroške, avstrijske južne Štajerske ter seže tudi v Kanalsko dolino v Italiji in na področje med Jesenicami in Ljubljano.
T.i. Slovenska cerkev (nem. Windische Kapelle) na Dobraču v občini Čajna na avstrijskem Koroškem je posvečena Marijinem vnebovzetju. Ime jo razlikuje od druge cerkve na gori, to je t. i. Nemška cerkev.
Kapelo je leta 1690 dal zgraditi graščak na gradu Wasserleonburg, Baronu von Semmler, kot izpolnitev zaobljube. Po drugi legendi naj bi cerkev darovala gospa Semmler, lastnica istega gradu, potem ko je njen gluhonem sin spregovoril, za kar je prosila Marijo mati božjo.
Do leta 1760 je cerkev pripadala fari Šentjur na Zilji, od tedaj pa spada pod župnijo v Čačah.
Kapela ima apsido na 3/8. ki jo nosijo oporniki. Zahodna vrata ima kamniti okvir z reliefom, na vratih pa piše „FCVA 1825“. Sodobno fresko, ki predstavlja črno Madono, je naslikala Helga Druml.
V notranjosti cerkve najdemo rastlinske ornamente z začetka 18. stoletja. Na marmornatem oltarju je marmornati kip Matere božje.
Nemška cerkev, Marija na Kamnu (Maria am Stein ali Nemška kapela) je nad hišo na vrhu blizu Hudega grabna. Cerkev je bila zgrajena leta 1692 in je najvišje ležeča cerkev na vrhu izmed vsemi starimi cerkvami tega tipa v vzhodnih Alpah. Cerkev so zgradili rudarji iz Plajberka in spominja na legendo, po kateri se je prikazala nekemu pastirju Marija, sedeča na kamnu. Od tod njeno ime.
Na vznožju Dobrača, v vasi Brnca je aktivno Slovensko prosvetno društvo »Dobrač« (SPD Dobrač), ki je bilo ustanovljeno leta 1906.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.