Nemška demokratična republika
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik, navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Görlitzu/Zgorzelcu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin, čeprav mednarodnopravno ni bil njen del. Zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, so se pogosto pojavljale resne težave. V letih 1948 in 1949 sta vladi ZDA in Velike Britanije v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina vzpostavili berlinski zračni most.
Nemška demokratična republika Deutsche Demokratische Republikoznaka: deu, povišana v oznako: de
| |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1949–1990 | |||||||||||
Geslo: Proletarier aller Länder, vereinigt Euch! (»Proletarci vseh dežel, združite se!«) | |||||||||||
Himna: Auferstanden aus Ruinen (»Vstali iz ruševin«) | |||||||||||
Glavno mesto | Vzhodni Berlin 52°31′N, 13°24′E | ||||||||||
Skupni jeziki | nemščina, lužiščina | ||||||||||
Vlada | ljudska republika | ||||||||||
Predsednik državnega sveta | |||||||||||
• 1949–60 | Wilhelm Pieck - predsednik republike | ||||||||||
• 1960–73 | Walter Ulbricht | ||||||||||
• 1973–76 | Willi Stoph | ||||||||||
• 1976–89 | Erich Honecker | ||||||||||
• 1989 | Egon Krenz | ||||||||||
• 1989–90 | Manfred Gerlach | ||||||||||
• 1990 | Sabine Bergmann-Pohl | ||||||||||
Predsednik ministrskega sveta | |||||||||||
• 1949–64 | Otto Grotewohl | ||||||||||
• 1964–73 | Willi Stoph | ||||||||||
• 1973–76 | Horst Sindermann | ||||||||||
• 1976–89 | Willi Stoph | ||||||||||
• 1989–90 | Hans Modrow | ||||||||||
• 1990 | Lothar de Maizière | ||||||||||
Zakonodajalec | Ljudska zbornica (Volkskammer) | ||||||||||
Zgodovinska doba | hladna vojna | ||||||||||
• ustanovitev | 7. oktober 1949 | ||||||||||
• ponovna združitev Nemčije | 3. oktober 1990 | ||||||||||
Površina | |||||||||||
1990 | 108333 km2 | ||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||
• 1990 | 16111000 | ||||||||||
Valuta | vzhodnonemška marka (M) do 30. junija 1990 nemška marka (DM) od 1. julija 1990 | ||||||||||
Klicna koda | 37 | ||||||||||
Internetna domena | .dd1 | ||||||||||
| |||||||||||
Danes del | Nemčija |
V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov (Vzhodnonemška vstaja 1953), ki so jih zadušile sovjetske čete.[1] Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala podpisnica in soustanoviteljica Varšavskega pakta, leta 1956 pa je ustanovila tudi svojo "ljudsko armado". Leta 1960 je po smrti predsednika republike Wilhelma Piecka postal predsednik državnega sveta Walter Ulbricht, prvi sekretar Enotne socialistične stranke, ki je imel ključno vlogo že pri ustanovitvi države. Okoli zahodnega Berlina so leta 1961 zgradili tudi več kot 150 km dolg berlinski zid. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostpolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem (generalnim sekretarjem stranke 1971-89 in predsednikom državnega sveta 1976-89) uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Leipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933. Tretjega oktobra leta 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile Zvezni republiki Nemčiji in NDR je prenehala obstajati. Po sporazmu, katerega glavni podpisnik je bil Mihail Gorbačov, je sovjetska vojska v nekaj letih postopoma zapustila ozemlje vzhodne Nemčije.