Cesarsko mesto Nürnberg
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu. Ko je Nürnberg v visokem srednjem veku postal neodvisen od grofije Nürnberg in po pridobljenem precejšnjem ozemlju Bavarske v landshutski nasledstveni vojni, je zrasel in postal eno največjih in najpomembnejših cesarskih mest, neuradno glavno mesto cesarstva, zlasti zato ker sta se parlament (rajhstag) in sodišče sestajala na Nürnberškem gradu. Parlament je bil pomemben del upravnega ustroja cesarstva. Zlata bula iz leta 1356, ki jo je izdal cesar Karel IV. (vladal je od 1346 do 1378), je določila Nürnberg za mesto, v katerem so volili nemške kralje, imeli so tudi prvi cesarski parlament. [1]
Svobodno cesarsko mesto Nürnberg Freie Reichstadt Nürnberg
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1219–1806 | |||||||||
Status | mesto | ||||||||
Glavno mesto | Nürnberg | ||||||||
Vlada | republika | ||||||||
Zgodovinska doba | srednji vek | ||||||||
• prvič omenjeno v dokumentih | 1050 | ||||||||
• Großen Freiheitsbrief Veliko pismo svobode | 1219 | ||||||||
• grofija prodana mestu, exc. Blutgericht | 1427 | ||||||||
• zlata bula | 1356 | ||||||||
• nasledstvena vojna Landshut | 1503–05 | ||||||||
1525 | |||||||||
• priključeno kraljevini Bavarski | 1806 | ||||||||
| |||||||||
Danes del | Nemčija |
Kulturni razcvet Nürnberga v 15. in 16. stoletju je mesto naredil za središče nemške renesanse. Širitev drugih trgovskih poti in večje evropske vojne v 17. in 18. stoletju so povzročile nazadovanje mesta in prevzemanje precejšnjih dolgov, zaradi česar je bilo mesto ob ustanovitvi renske zveze leta 1806 predano novi kraljevini Bavarski in postalo eno od mnogih ozemeljskih žrtev napoleonskih vojn v obdobju nemškega medvladja.