Bipolarni tranzistor
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bípolárni tranzístor (angleško bipolar junction transistor - BJT) je polprevodniški element. Ima tri značilne priključke (emitor (E), baza (B) in kolektor (C).
Polprevodniški material je germanij ali silicij. Ima dva PN spoja. Med emitorjem in bazo je emitorski spoj, med kolektorjem in bazo pa kolektorski spoj. Tranzistor največkrat deluje tako, da je na emitorskem spoju prevodna, na kolektorskem spoju pa zaporna napetost. Temu pravimo tudi aktivno področje delovanja.
![]()
|