Benediktinski samostan Lorsch
From Wikipedia, the free encyclopedia
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Abbey and Altenmünster of Lorsch |
Lega | Lorsch, Nemčija |
Koordinati | 49°39′14″N 8°34′8″E |
Površina | 3,11 ha |
Vključuje | Altenmünster of Lorsch Church Fragment Lorsch Abbey King’s Hall Lorsch Monastery Wall Lorsch Abbey |
Kriterij | Kulturni: (iii), (iv) |
Referenca | 515-001 |
Vpis | 1991 (15. zasedanje) |
Spletna stran | www.kloster-lorsch.de |
Cesarski samostan Lorsch Reichsabtei Lorsch
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
852–1232 | |||||||||
Status | Samostan | ||||||||
Glavno mesto | Samostan Lorsch | ||||||||
Vlada | Teokracija | ||||||||
Zgodovinska doba | Srednji vek | ||||||||
• Ustanovljen od grofa Cancorja | 764 | ||||||||
• Codex Aureus, Lorsch izdelan | 778–820 852 | ||||||||
• Cesarska neposrednost potrjena | 852 | ||||||||
• Gorze Reforms | 10. st. | ||||||||
• Lorsch codex izdelan | 1175–95 | ||||||||
1232 | |||||||||
• Uničen od Francoske vojske v devetletni vojni | 1679–97 | ||||||||
| |||||||||
Danes del | Nemčija |
Čeprav uničen, so njegovi ostanki predstavniki najpomembnejše predromansko-karolinške arhitekture v Nemčiji. Njegova kronika je vpisana v Lorscher Codex (Codex Laureshamensis), iz 1170-tih (sedaj v državnem arhivu v Würzburgu) je temeljni dokument zgodnje srednjeveške nemške zgodovine. Še en slavni dokument iz samostanske knjižnice je Lorscher Evangeliar (Codex Aureus Laureshamensis). Pomembni so še Lorscher Bienensegen (čebelji blagoslov), nekdanja knjižnica, Torhalle (vhodna dvorana) in Königshalle (kraljeva dvorana).
Leta 1991 sta bila uničen samostan in Altenmünster zapisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Lorscher Arzneibuch, zgodnje-srednjeveški rokopis iz časa Karla Velikega, napisan okoli 795, je najstarejša ohranjena knjiga samostanske medicine iz zahodnega zgodnjega srednjega veka (zdaj jo hranijo v Narodni knjižnici v Bambergu). Leta 2013 je bila razglašena kot UNESCO Memory of the World v Nemčiji.