![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/%2528Venice%2529_Doge%2527s_Palace_facing_the_sea.jpg/640px-%2528Venice%2529_Doge%2527s_Palace_facing_the_sea.jpg&w=640&q=50)
Beneška gotska arhitektura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Beneška gotika je izraz, ki se uporablja za posebno obliko italijanske gotske arhitekture, značilne za Benetke, ki izvira iz lokalnih gradbenih zahtev, z nekaj vpliva bizantinske arhitekture, nekaj pa iz islamske arhitekture, ki odraža trgovinsko mrežo Benetk. Zelo nenavadno za srednjeveško arhitekturo, je slog najbolj značilen za posvetne stavbe, velika večina ohranjenih je sekularnih.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/%28Venice%29_Doge%27s_Palace_facing_the_sea.jpg/640px-%28Venice%29_Doge%27s_Palace_facing_the_sea.jpg)
Najbolj znana primera sta Doževa palača in Ca' d'Oro. Obe imata lože tesno razporejenih majhnih stebrov s težkimi vzorci s štirilistnimi odprtinami zgoraj, dekoracijo vzdolž strešne linije in nekaj barvnih vzorcev na navadnih stenskih površinah. Skupaj z lokom ogee (oslovski hrbet), prekritim z reliefnim ornamentom in reliefi iz vrvi so to najbolj ikonične značilnosti sloga. Cerkvena gotska arhitektura je bila manj izrazito beneška in bližje tisti v preostali Italiji.
Začetki sloga verjetno ne segajo dlje kot v 13. stoletje, čeprav so datumi zgodnjegotskih palač in zlasti značilnosti, kot so okna v njih, večinoma negotovi. Prevladovala je v 14. stoletju in zaradi konservativnosti mesta so se beneške gotske stavbe, zlasti manjše palače, gradile tudi v drugi polovici 15. stoletja[1], beneška renesančna arhitektura pa je zelo pogosto ohranjala spomine na svojo gotsko predhodnico.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Ca%27_d%27Oro_facciata.jpg/640px-Ca%27_d%27Oro_facciata.jpg)
V 19. stoletju, ki so ga navdihnili zlasti spisi Johna Ruskina [2], je prišlo do oživitve sloga, ki je del širšega gibanja gotskega preporoda v viktorijanski arhitekturi. Že v srednjem veku so bile beneške palače zgrajene na zelo zoženih mestih in so bile visoke pravokotne škatle z dekoracijo, skoncentrirano na sprednji fasadi. Slog je bil zato razvit za podoben arhitekturni kontekst, kot ga najdemo na ulicah središča mesta iz poznega 19. stoletja.