Medonosna čebela
From Wikipedia, the free encyclopedia
Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.
Medonosna čebela | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
delavka kranjske sivke | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Apis mellifera Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
Podvrste[1] | ||||||||||||||
28 podvrst
| ||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||
Apis mellifica Linnaeus, 1761 |
Je socialna žuželka, ki živi v zapletenih in trajnih družbenih skupnostih (družinah), ki jih večji del obstoja sestavljajo matica in sterilne delavke. Družine se razmnožujejo z delitvijo, do katere pride, ko stara družina preseže kritično velikost in matica ne more več regulirati razvoja vseh ličink s feromoni. Takrat se prične razvoj novih matic, stara matica pa zapusti panj z rojem delavk, ki poiščejo primerno mesto za novo gnezdo. Njihov naravni življenjski prostor so listopadni gozdovi, kjer gnezdijo v drevesnih duplih.[2]
Med zadnjo ledeno dobo se je življenjski prostor medonosne čebele v Evropi razdrobil, zato so nastale geografske podvrste oz. rase, ki se razlikujejo po več značilnostih. Na Balkanu je bila to kranjska čebela (Apis mellifera carnica), ki jo tradicionalno povezujemo z zgodovinsko slovensko pokrajino Kranjsko in je bila s tega ozemlja tudi opisana. Kasneje je v ta prostor z zahoda prodrla tudi italijanska čebela (Apis mellifera ligustica) z Apeninskega polotoka, ki s kranjsko tvori križance.[2]