From Wikipedia, the free encyclopedia
Žarko Petan, slovenski pisatelj, gledališki režiser, aforist * 27. marec 1929, Ljubljana, † 2. maj 2014.[5]
Deset je let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu. Od leta 1943 do konca druge svetovne vojne je z družino živel v Trstu, nato pa so se vrnili v Maribor, kjer je končal srednjo šolo.
Diplomiral je 1957 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, 1977 pa še na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani iz gledališko-radijske režije.
Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.[navedi vir]
Preživljal se je s pisanjem filmskih kritik, reportaž, člankov in intervjujev z znanimi osebnostmi pri reviji Tovariš. Bil je eden od ustanoviteljev gledališke skupine Oder 57. Sprva je delal kot časnikar in svobodni umetnik, nato pa postal stalni režiser v ljubljanski drami in enaindvajset let deloval v Mestnem gledališču ljubljanskem. Dve leti in pol je služboval tudi kot direktor na RTV Slovenija.
Bil je član Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega PEN in Društva francoskih dramskih avtorjev.
Njegov režiserski opus obsega več kot sto dvajset uprizoritev. Režiral je v vseh slovenskih in mnogih tujih gledališčih, najpogosteje na Dunaju, v Hamburgu, Krakovu in Trstu. Napisal je okrog osemdeset radijskih iger, šestdeset knjig, dvajset gledaliških besedil in televizijskih iger.
Znan je tudi kot pisec satiričnih aforizmov, izdal je številne knjige aforizmov in nekaj esejističnih avtobiografskih zapiskov. Uveljavil se je kot najuspešnejši slovenski aforist. Njegova dela so prevedena v trideset jezikov.
Njegova prva knjiga za otroke, Knjiga za Jasmin, je bila posvečena njegovi hčerki; pri treh poznejših delih sta bila pobudnika in soavtorja njegova vnuka, Jaka in Grega. Kratka pravljica Andrejčkova glava je prazna (1967) je bila prevedena v albanski, hrvaški, madžarski, makedonski in srbski jezik. Leta 1978 je pod istim naslovom izšla radijska igra.
Po njegovem (delno avtobiografskem) scenariju je bil v režiji Jožeta Pogačnika posnet dramski film Kavarna Astoria (1989).
Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi tudi najvišje avstrijsko državno odlikovanje za dosežke na področju umetnosti, avstrijski častni križ prvega razreda, priznanje Beograjskega aforističnega kroga za življenjsko delo idr.
1966 je dobil nagrado Prešernovega sklada, 2004 zlati red za zasluge RS in 2007 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.