![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Saffron_salonik.jpg/640px-Saffron_salonik.jpg&w=640&q=50)
Žafran
From Wikipedia, the free encyclopedia
Žafran je začimba, pridobljena iz cvetov Crocus sativus. Živo škrlatne brazde in vratovi pestičev, imenovane niti, se zbirajo in posušijo za uporabo predvsem kot začimbo in barvilo v hrani. Čeprav ostaja nekaj dvomov o njegovem poreklu,[1] velja, da žafran izvira iz Irana.[2] Vendar sta bili Grčija in Mezopotamija prav tako predlagani kot možna regija izvora te rastline. Žafranov krokus se je počasi razširil po večjem delu Evrazije in je bil kasneje prinesen v dele Severne Afrike, Severne Amerike in Oceanije.
![premium saffron](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Saffron_salonik.jpg/640px-Saffron_salonik.jpg)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Saffron8.jpg/640px-Saffron8.jpg)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/PISTILLI_DI_ZAFFERANO.jpg/640px-PISTILLI_DI_ZAFFERANO.jpg)
Okus žafrana in vonj po jodoformu ali senu sta posledica fitokemikalije pikrokrocin in safranal.[3][4] Vsebuje tudi karotenoidni pigment krocin, ki posodi in tekstilu daje bogato zlatorumeno barvo. Njegova zapisana zgodovina je potrjena v asirskem botaničnem traktatu iz 7. stoletja pr. n. št.,[5] z njim pa se trguje in uporablja že tisoče let. V 21. stoletju Iran proizvede okoli 90 % celotne svetovne količine žafrana.[6][7] S 5000 ameriških dolarjev za kg ali več je bil žafran dolgo najdražja začimba na svetu glede na težo.[8][9][10]