![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Pend%25C3%25B3n_real_de_Medina_del_Campo.svg/langsl-640px-Pend%25C3%25B3n_real_de_Medina_del_Campo.svg.png&w=640&q=50)
Španska kolonizacija Amerik
From Wikipedia, the free encyclopedia
Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898. Španci so videli gosto populacijo domorodnih ljudstev kot pomemben gospodarski vir, ozemlje pa naj bi potencialno ustvarjalo veliko bogastvo za posamezne Špance in krono. Vera je igrala pomembno vlogo pri španskem osvajanju in vključevanju avtohtonih ljudstev, ki jih je mirno ali na silo pripeljala v katoliško cerkev. Krona je ustvarila civilne in verske strukture za upravljanje velikega ozemlja. Španski kolonisti so se v največjem številu naselili tam, kjer je bilo gosto avtohtono prebivalstvo in kjer so obstajali dragoceni viri za pridobivanje.[1]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Pend%C3%B3n_real_de_Medina_del_Campo.svg/640px-Pend%C3%B3n_real_de_Medina_del_Campo.svg.png)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Imperios_Espa%C3%B1ol_y_Portugu%C3%A9s_1790.svg/640px-Imperios_Espa%C3%B1ol_y_Portugu%C3%A9s_1790.svg.png)
Španski imperij se je razširil čez Karibske otoke, polovico Južne Amerike, skoraj celotno Srednjo Ameriko in večino Severne Amerike. Ocenjuje se, da se je v kolonialnem obdobju (1492–1832) v Ameriki naselilo skupno 1,86 milijona Špancev, nadaljnjih 3,5 milijona pa se jih je priselilo v postkolonialnem obdobju (1850–1950); ocena je 250.000 v 16. stoletju in večina v 18. stoletju, saj je priseljevanje spodbujala nova dinastija Bourbon.[2]
Nasprotno pa se je avtohtono prebivalstvo v prvem stoletju in pol po Kolumbovih potovanjih strmo zmanjšalo za približno 80 %, predvsem zaradi širjenja nalezljivih bolezni. Prakse, kot sta prisilno delo in suženjstvo za pridobivanje virov ter prisilna preselitev v nove vasi in kasnejše misijone, so bile običajne v prvih desetletjih kolonizacije.[3] Zaskrbljena zaradi strmega padca domorodnega prebivalstva in poročil o izkoriščanju njihovega dela s strani naseljencev je krona uvedla zakone za zaščito svojih na novo spreobrnjenih domorodnih vazalov. Evropejci so uvozili zasužnjene Afričane v zgodnje karibske naselbine, da bi nadomestili domorodno delovno silo, zasužnjeni in svobodni Afričani pa so bili del prebivalstva kolonialne dobe. V kolonialnem obdobju je nastalo rasno mešano prebivalstvo.
V začetku 19. stoletja so špansko-ameriške vojne za neodvisnost povzročile odcepitev večine španske Amerike in ustanovitev neodvisnih držav. Kuba in Portoriko sta bila izgubljena za Združene države leta 1898 po špansko-ameriški vojni, ki je končala njihovo kolonialno vladavino v Amerikah.