Šenžen

Šenžen (kitajsko: 深圳, pinjin Shēnzhèn, mandarinska izgovorjava [ʂə́n.ʈʂə̂n] (poslušaj^ⓘ)) je velemesto na jugu Kitajske, ki stoji na vzhodnem bregu estuarija Biserne reke v kitajski provinci Guangdong. Na jugu meji na Hong Kong, na severu na Dongguan in na vzhodu na Huizhou. S približno 17,5 milijona prebivalci (po podatkih za leto 2020) je za Šanghajem in Pekingom tretje največje kitajsko mesto.^[5] Skupaj s sosednjimi mesti v okolici estuarija tvori velikansko metropolitansko območje, ki je po oceni Svetovne banke z več kot 100 milijoni prebivalcev največje urbano območje na svetu.^[6][7]

Šenžen 深圳市
prefekturno in pod-provinčno mesto
poslovno okrožje Futian
Lega upravnega območja mesta v Guangdongu
Šenžen Lega mesta na Kitajskem
Koordinati: 22°32′29″N 114°03′35″E
Država	Kitajska
Provinca	Guangdong
Status mesta	23. januar 1979
Status posebnega gospodarskega območja	1. maj 1980
Upravljanje
• Telo	Občinski ljudski kongres Šenžena
• Občinski sekretar KPK	Meng Fanli
• Predsednik občinskega kongresa	Luo Wenzhi
• Župan	Qin Weizhong[1]
Površina
• prefekturno in pod-provinčno mesto	1.986 km2
• Urbano	1.748 km2
Nadm. višina	0–943,7 m
Prebivalstvo  (2020)[2]
• prefekturno in pod-provinčno mesto	17.560.000
• Gostota	8.800 preb./km2
• Urbano  (2021)[3]	14.678.000
• Urbana gostota	8.400 preb,/km2
• Metropolitansko obm.  (2010)[4]	23.300.000
Časovni pas	UTC+8 (kitajski standardni čas)
Poštna številka	518000
Omrežna skupina	755
Koda ISO 3166	CN-GD-03
Spletna stran	sz.gov.cn

Še pred dvema stoletjema, v obdobju po opijskih vojnah, je bil Šenžen majhna ribiška vasica na meji Britanskega Hong Konga. Rasti je pričel z izgradnjo železnice med Kowloonom in Guangdžovom (Cantonom) in leta 1979 pridobil status mesta. V zgodnjih 1980. letih ga je vlada Denga Šjaopinga v sklopu obsežnih gospodarskih reform imenovala za prvo posebno gospodarsko območje, kar je pritegnilo vlagatelje in množično priseljevanje. V tridesetih letih eksplozivnega razvoja je Šenžen postal pomembno središče tehnologije, mednarodne trgovine in financ.^[8][9]

Mesto je zdaj širše znano zlasti po visokotehnološki industriji, s podjetji, kot so Huawei, Tencent in DJI.^[10][11] Poleg tega je eno najpomembnejših finančnih središč v državi^[12] in ima četrto najprometnejše kontejnersko pristanišče na svetu.^[13] Po merilih Globalization and World Cities Research Network je alfa globalno mesto.^[14]

Sklici

1. »Qin Weizhong appointed«. szdaily.com. Pridobljeno 29. aprila 2021.
2. 2017年深圳经济有质量稳定发展 [In 2017, Shenzhen economy will have stable quality and development] (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2018. Pridobljeno 23. februarja 2018.
3. Cox, W (2021). Demographia World Urban Areas. 17th Annual Edition (PDF). St. Louis: Demographia. str. 22. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. maja 2018. Pridobljeno 29. junija 2021.
4. OECD Urban Policy Reviews: China 2015, OECD READ edition (v angleščini). Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). 18. april 2015. str. 37. doi:10.1787/9789264230040-en. ISBN 9789264230033. ISSN 2306-9341.
5. »Top 10 Chinese cities by urban resident population«. Invest in China (v angleščini). Pridobljeno 21. januarja 2024.
6. Fuller, Ed (2. oktober 2017). »China's Crown Jewel: The Pearl River Delta«. Forbes. Pridobljeno 21. januarja 2024.
7. Mead, Nick Van (28. januar 2015). »China's Pearl River Delta overtakes Tokyo as world's largest megacity«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 21. avgusta 2019.
8. Wei Ge (1999). »Chapter 4: The Performance of Special Economic Zones«. Special Economic Zones and the Economic Transition in China. World Scientific Publishing Co Pte Ltd. str. 67–108. ISBN 978-9810237905.
9. Fish, Isaac S. (25. september 2010). »A New Shenzhen«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2014. Pridobljeno 21. januarja 2023.
10. »Inside Shenzhen: China's Silicon Valley«. The Guardian. 13. junij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2015. Pridobljeno 21. januarja 2024.
11. Wong, Kandy; Nulimaimaiti, Mia (5. maj 2023). »Shenzhen in cross hairs of US tech curbs, but Huawei's home still tops Beijing and Shanghai in first-quarter growth«. South China Morning Post. Pridobljeno 21. januarja 2024.
12. 2016年深圳金融业发展基本情况. Office of Financial Development Services, Shenzhen People's Government (深圳市人民政府金融发展服务办公室). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2017. Pridobljeno 12. februarja 2017.
13. Li, Shan; Haralambides, Hercules; Zeng, Qingcheng (2022). »Economic forces shaping the evolution of integrated port systems - The case of the container port system of China's Pearl River Delta«. Research in Transportation Economics. 94: 101183. doi:10.1016/j.retrec.2022.101183.
14. »The World According to GaWC 2020«. GaWC - Research Network. Globalization and World Cities. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2022. Pridobljeno 26. avgusta 2020.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Šenžen v Wikimedijini zbirki
• Uradno spletno mesto