vrsta ptičev v rodu Ardeola From Wikipedia, the free encyclopedia
Čopasta čaplja (znanstveno ime Ardeola ralloides) je vrsta ptiča iz družine čapelj, ki gnezdi v Južni Evropi in na Srednjem vzhodu, pozimi pa se odseli v podsaharsko Afriko. Kot izdaja rodovno ime, gre za majhno predstavnico čapelj, vrstno ime ralloides pa pomeni »podobna tukalici«.[2]
Čopasta čaplja | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Ardeola ralloides Scopoli, 1769 | ||||||||||||||
Razširjenost Gnezditveno območje Vse leto Prezimovanje | ||||||||||||||
Odrasli zrastejo do 49 cm v dolžino in imajo razpon peruti 71–86 cm. Operjenost je svetlorjava s svetlejšim trebušnim delom in povsem belimi perutmi ter repom, kar vodi do presenetljive spremembe, ko ptič vzleti – z zloženimi perutmi zgleda povsem rjav, nato pa postanejo opazne predvsem bele peruti. Ime je ta čaplja dobila po podaljšanih peresih na temenu, podobnih čopu, ki se razvijejo v gnezditvenem obdobju, takrat je kljun modrikast s črno konico, noge pa rumenkasto-rožnate in na vrhuncu paritve kratek čas tudi rdeče. Izven obdobja gnezditve ima močnejše sive proge po vratu, krajša okrasna peresa na temenu in rumenkasto-zelene noge ter kljun, tako da so odrasli v vseh pogledih bolj podobni mladostniškim (juvenilnim) osebkom.[3][4]
Čopasta čaplja gnezdi v plitvih močvirjih in zamočvirjenih jezerih, obraslih s trstičjem in grmovjem ter drevesi. Pari se združujejo v manjše kolonije. Izven gnezditvene sezone so samotarske.[3] Gnezditveno območje se razteza od južnega dela Srednje Evrope do Aralskega jezera in jugovzhoda Iran, od koder se ptiči jeseni odselijo čez Sredozemlje v podsaharsko Afriko. Izjema so populacije na vzhodnem delu Afrike vključno z Madagaskarjem, ki ostanejo na istem območju vse leto.[4] Na Slovenskem ne gnezdi, redno pa jo je mogoče opazovati na spomladanski selitvi aprila in maja.[5]
Glavnino prehrane predstavljajo ličinke vodnih žuželk, priložnostno pa lovijo tudi manjše ribe, dvoživke, sesalce in rake.[4]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.