Čin Ši Huang
From Wikipedia, the free encyclopedia
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin[9] in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,[lower-alpha 5], † 12. julij 210 pr. n. št.
Qin Shi Huang 秦始皇 | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Huangdi (cesar) Kitajske | |||||||||
Cesar dinastije Qin | |||||||||
Vladanje | 221 pr. n. št. – 12. julij 210 pr. n. št.[lower-alpha 2] | ||||||||
Naslednik | Čin Er Ši | ||||||||
Kralj Čina | |||||||||
Vladanje | 6. julij 247 pr. n. št.[lower-alpha 3] – 221 pr. n. št. | ||||||||
Predhodnik | Kralj Džuanšjanga | ||||||||
Naslednik | Položaj ukinjen, nato sam kot cesar | ||||||||
Rojstvo | februar 259 pr. n. št.[lower-alpha 4] Handan, Džao | ||||||||
Smrt | 12. julij 210 pr. n. št (star 49 let) Šačju, Čin | ||||||||
Pokop | Mavzolej prvega cesarja Čina, gora Li, okrožje Lintong, Šjan[8] | ||||||||
Potomci |
| ||||||||
| |||||||||
Vladarska rodbina | Čin | ||||||||
Oče | Džuangšjang, kralj Čina | ||||||||
Mati | kraljica vdova Džao |
Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr. n. št. do 210 pr. n. št. vladal kot prvi »cesar« (皇帝, huáng dì) iz dinastije Čin. Naziv »cesar«, ki si ga je sam izmislil, so naslednji dve tisočletji nosili vsi kitajski vladarji.
Rojen je bil v Handanu, prestolnici države Džao, kot Jing Dženg (嬴政) ali Džao Dženg (趙政). Njegova starša sta bila kralj Džuangšjang iz Čina in gospa Džao. Bogat trgovec Li Buvej mu je pomagal, da je nasledil svojega očeta kot vladar Čina in nato postal Dženg, kralj Čina. Li Buvej je postal njegov minister. Do leta 221 pr. n. št., ko je bil star 38 let, je osvojil vse druge vojskujoče se države in združil vso Kitajsko ter se povzpel na prestol kot prvi kitajski cesar. Med njegovo vladavino so njegovi generali močno povečali velikost kitajske države: pohodi južno od Čuja so v kitajsko kulturno orbito trajno dodali deželi Jue Hunan in Guangdong, pohodi v Notranjo Azijo pa so osvojili Ordoško planoto v posesti Šjongnujev.
Čin Ši Huang je tesno sodeloval s svojim ministrom Li Sijem pri uvedbi obsežnih gospodarskih in političnih reform, katerih cilj je bil standardizirati raznolike prakse prejšnjih kitajskih držav. Po izročilu naj bi prepovedal in zažgal številne knjige ter usmrtil učenjake. Njegovi projekti javnih del so vključevali združitev državnih obrambnih zidov v en sam Veliki kitajski zid, ogromen državni cestni sistem in njegov mavzolej v velikosti mesta, ki ga je varovala glinena vojska v naravni velikosti. Vladal je do svoje smrti leta 210 pr. n. št. med svojim petim potovanjem po vzhodni Kitajski.[10]
Zgodovinsko gledano je bil Čin Ši Huang pogosto prikazan kot tiranski vladar in strog legalist, deloma zaradi ostrih ocen dinastije Han o njem. Od sredine 20. stoletja so znanstveniki začeli dvomiti o tej oceni, kar je spodbudilo veliko razprav o dejanski naravi njegove politike in reform. Ne glede na to, so dosežki njegove vladavine izredno vplivali na celotno poznejšo zgodovino Kitajske, saj so označevali začetek obdobja, ki se je končalo z revolucijo leta 1911.[11]