Zaporoški kozaki
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke,[1] ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska). Njihovo ozemlje je bilo znano tudi pod zgodovinskim imenom Divje polje in je zdaj del Ukrajine. Večino njihovega ozemlja je zdaj poplavilo vodno zajetje Kahovka.
Zaporoško Seč so zgradili v 15. stoletju. Seč je hitro rasla zaradi priseljevanja tlačanov, ki so zbežali iz tistih delov Ukrajine, ki so bili pod nadzorom poljsko-litovske Republike obeh narodov.[2] Zaporoška Seč je postala močna in spoštovana politična entiteta s parlamentarnim načinom vladanja. V 16., 17. in večjem delu 18. stoletja so bili kozaki močna politična in vojaška sila, ki je kljubovala oblastem Republike obeh narodov, Carske Rusije in Krimskega kanata.
Kozaška vojska je doživela niz konfliktov in zavezništev z vsemi tremi silami, vključno z uporom v 18. stoletju, po katerem so kozaki sklenili sporazum z Rusijo. V poznem 18. stoletju so bili Zaporoški kozaki na silo preseljeni v Kubansko regijo na južnem robu Ruskega imperija. Pomembno vlogo so igrali v podjarmljanju kavkaških plemen in v zameno od carja dobili upoštevanja vredne svoboščine.
Ime Zaporožci izvira iz položaja njihovih trdjnav, seči, ki so stale »za brzicami« (ukrajinsko poróhi).