Sicilski potres (1693)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Potres leta 1693 na Siciliji je 11. januarja okoli 21:00 po lokalnem času prizadel dele južne Italije v bližini Sicilije, Kalabrije in Malte. Pred potresom je bil 9. januarja škodljiv predpotresni sunek.[6] Glavni potres je imel ocenjeno 7,4 stopnjo na lestvici momentne magnitudne lestvice, najmočnejši v italijanski zgodovini in največjo intenzivnost XI (ekstremno) na Merkallijevi lestvici intenzivnosti, ki je resno uničil vsaj 70 mest. prizadel površino 5.600 kvadratnih kilometrov in povzročil smrt približno 60.000 ljudi.
Krajevni datum | 11. januar, 1693 (11. januar, 1693) |
---|---|
Krajevni čas | 21:00[1][2] |
Magnituda | 7,4Ms |
Epicenter | 37.3°N 15.1°E / 37.3; 15.1[3] Natančna lokacija epicentra ostaja negotova |
Prizadeta območja | Južna Italija, pomembno Sicilija in Malta[4] |
Najv. intenziteta | XI |
Cunami | 5–10 metrov visoki valovi so opustošili obalne vasi ob Jonskem morju in v Mesinskem prelivu. (Ambraseys-Siebergov intenzitet V, cunami) |
Predpotresni sunki | 6,2 9. januarja |
Žrtve | 60.000 mrtvih[5] |
Potresu so sledili cunamiji, ki so opustošili obalne vasi ob Jonskem morju in v Mesinskem prelivu.[7] Pobitih je bilo skoraj dve tretjini celotnega prebivalstva Catanie. Epicenter katastrofe je bil verjetno blizu obale, morda na morju, čeprav natančen položaj še vedno ni znan. Obseg in stopnja uničenja, ki ga je povzročil potres, je privedla do obsežne obnove mest na jugovzhodu Sicilije, zlasti doline Val di Noto, v homogenem poznobaročnem slogu, ki je bil opisan kot »vrhunec in končni razcvet baročne umetnosti v Evropi«.[8]
Po sodobnem poročilu o potresu Vincencija Bonajutusa, objavljenem v Filozofskih transakcijah kraljeve družbe »je bilo v tej deželi nemogoče, da bi se držali na nogah ali na enem mestu na plešoči Zemlji; ne, tisti, ki so ležali vzdolž na tleh, jih je metalo iz ene strani v drugo, kot da bi se valjali«.