Peščeni vihar
From Wikipedia, the free encyclopedia
Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.[1] Peščeni viharji nastanejo, ko čelni sunek ali drug močan veter odnese pesek in umazanijo s suhe površine. Drobni delci se prenašajo s saltacijo in suspenzijo, procesom, ki premakne zemljo z enega mesta in jo odloži na drugem.
Sušna območja Severne Afrike, Arabskega polotoka, Srednje Azije in Kitajske so glavni kopenski viri prahu v zraku. Trdilo se je, da slabo upravljanje suhih zemeljskih območij, kot je zanemarjanje sistema prahe, povečuje velikost in pogostost prašnih neviht z robov puščave ter spreminja lokalno in globalno podnebje ter vpliva na lokalna gospodarstva.[2]
Izraz peščeni vihar se najpogosteje uporablja v kontekstu puščavskih prašnih neviht, zlasti v puščavi Sahara ali krajev, kjer je pesek bolj razširjena vrsta tal kot umazanija ali skala, ko poleg drobnih delcev, ki zakrivajo vidljivost, nastane precejšnja količina večjih delcev peska, ki jih odpihne bližje površini. Izraz prašna nevihta se bolj verjetno uporablja, ko se drobni delci odpihnejo na velike razdalje, zlasti ko prašna nevihta prizadene urbana območja.