Mehiška vojna za neodvisnost
oborožen spopad, ki je končal vladavino Španije na ozemlju Nove Španije / From Wikipedia, the free encyclopedia
Mehiška vojna za neodvisnost (špansko:Guerra de Independencia de México) je bila oborožen spopad in vrhunec političnega in družbenega procesa, ki je se začel na ozemlju podkraljestva Nove Španije (špansko: Virreinato de Nueva España) leta 1810 in končal leta 1821 s podpisom Córdobske pogodbe. S tem je Nova Španija, zgodovinska predhodnica današnje Mehike, dosegla neodvisnost od Španije, katere nadvlada je trajala skoraj 300 let. Začetki procesa osamosvajanja segajo v čas Napoleonove invazije na Španijo leta 1808. Sama vojna pa je trajala od dogodka, znanega pod imenom Krik kraja Dolores (špansko: Grito de Dolores), katerega glavni protagonist je bil duhovnik Miguel Hidalgo y Costilla, 16. septembra 1810, do vstopa Mehiške revolucionarne vojske pod vodstvom Agustina de Iturbida v Ciudad de México, 27. septembra 1821. 16. september se praznuje kot Dan mehiške neodvisnosti.
Potrebno je poudariti, da revolucionarna vojna ni pomenila boja Nove Španije proti španski kraljevini, temveč vojno med dvema stranema, ki so jo sestavljali isti elementi novošpanske družbe: Španci, kreoli, mestici in domorodci, ki so se močno borili drug proti drugemu. Potemtakem bi se jo lahko označilo tudi kot državljansko vojno med brati. Nekaj zelo podobnega se je dogajalo tudi pri drugih bojih za neodvisnost po celini.