Klasična Grčija
obdobje antične Grčije od leta 510 do 323 pr. n. št. / From Wikipedia, the free encyclopedia
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.[1] "Petdesetletje" (starogrško πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje.
Zgodovina Grčije | |
---|---|
Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
Osmanska Grčija | 1453–1832 |
Moderna Grčija | po 1832 |
Teme | |
Grški jezik | Grška književnost |
Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s Šparto in Korintom. Spori so z izbruhom Peloponeških vojn (431—404 pr. n. št.) prerasli v spopad, v katerem so bile poražene Atene, vendar je bil uničujoč za celotno Grčijo. Kljub temu kulturni razvoj po vojnah ni izgubil zagona: delovala sta Platon in Aristotel, utemeljitelja zahodne filozofije. Prav tako je še naprej deloval atenski komediograf Aristofan. Klasična Grčija je imela tako neizmeren vpliv na kasnejšo rimsko civilizacijo in na umetnost, znanost ter politično misel današnje zahodne civilizacije.
Šparta po Peloponeških vojnah ni uspela dolgo ohraniti svoje prevlade nad Grčijo. Ponovno je velik vpliv v Grčiji pridobila Perzija.[2] Tudi tebanska hegemonija (371—362 pr. n. št.) se je izkazala za kratkotrajno. Posamezne polis, mestne države, so izgubljale moč in politični pomen. Makedonija, prej obrobna država na severu Grčije, se je pod Filipom II. močno okrepila in z zmago pri Hajroneji 338 pr. n. št. prevzela oblast nad Grčijo. Filipov sin Aleksander Veliki je z uspešnim vojaškim pohodom v letih 334—326 pr. n. št. osvojil celotno Perzijo in s tem postavil temelje helenističnega obdobja, ki je sledilo njegovi smrti.