Italijanski renesančni vrt
From Wikipedia, the free encyclopedia
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15. stoletja ob vilah v Rimu in Firencah, navdihnjen s klasičnimi ideali sloga in lepote ter namenjen užitku ob pogledu na vrt in pokrajino zunaj, za premišljevanje in za uživanje v znamenitostih, zvokih in vonjih samega vrta.
V pozni renesansi so vrtovi postali večji, lepši in bolj simetrični, napolnjeni pa so bili s fontanami, kipi, jamami (grotta), vodnimi orglami in drugimi elementi, namenjenimi razveseljevanju njihovih lastnikov in zabavi in navdušenju obiskovalcev. Slog so posnemali po vsej Evropi in vplivali na vrtove francoske renesanse in angleški vrt.