Graviranje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Graviranje je praksa vrezovanja motiva na trdo, navadno ravno površino z rezanjem utorov z rezilom. Rezultat je lahko okrašen predmet sam po sebi, kot pri graviranju srebra, zlata, jekla, stekla, titana, aluminija, pa tudi neželezne in plemenite kovine, ali pa lahko zagotovi ploščo za globoki tisk iz bakra ali druge kovine za tiskanje slik na papir kot odtise ali ilustracije; te slike imenujemo tudi 'grafike' ali 'gravure'. Graviranje je ena najstarejših in najpomembnejših tehnik grafike.
Graviranje na les je oblika reliefnega tiska in v tem članku ni zajeto, enako velja za gravure v skalah, kot so petroglifi.
Graviranje je bilo zgodovinsko pomembna metoda izdelave podob na papirju v umetniški grafiki, pri izdelavi zemljevidov, pa tudi za komercialne reprodukcije in ilustracije za knjige in revije. V komercialni uporabi so jo že dolgo nadomestili različni fotografski postopki in je, delno zaradi težavnosti učenja tehnike, veliko manj pogosta v grafiki, kjer so jo v veliki meri nadomestile jedkanice in druge tehnike.
Gravura je prav tako ohlapno, vendar nepravilno uporabljena za vse stare črno-bele grafike; zahteva določeno stopnjo strokovnega znanja za razlikovanje gravur od grafik z uporabo drugih tehnik, kot je zlasti jedkanica, pa tudi mezzotinte in druge tehnike. Številni stari grafiki prav tako združujejo tehnike na isti plošči, kar dodatno zmede stvari. Črtna gravura in jeklena gravura se uporabljajo za reproduktivne odtise, ilustracije v knjigah in revijah ter podobne namene, večinoma v 19. stoletju, pri čemer se pogosto dejansko ne uporablja gravura. Zlatarji, graverji za steklo, orožarji in drugi se še naprej ukvarjajo s tradicionalnim graviranjem z žarenjem ali z uporabo strojev, medtem ko imajo sodobne industrijske tehnike, kot sta fotograviranje in lasersko graviranje, veliko pomembnih aplikacij. Gravirani dragulji so bili pomembna umetnost v starodavnem svetu, oživljena v renesansi, čeprav izraz tradicionalno zajema reliefne in globoke rezbarije in je v bistvu veja kiparstva in ne graviranja, saj so bili svedri običajno orodje.