Geografija Švice
From Wikipedia, the free encyclopedia
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi. Švicarsko naravno krajino zaznamujejo številna jezera in gore. Obkroža jo 5 držav: Avstrija in Lihtenštajn na vzhodu, Francija na zahodu, Italija na jugu in Nemčija na severu. Švica ima največjo dolžino sever-jug 220 kilometrov in vzhod-zahod približno 350 kilometrov.[1]
Celina | Evropa |
---|---|
Regija | Zahodna/Srednja Evropa |
Koordinati | 47°0′0″N 8°0′0″E |
Površina | rang 134 |
• Skupaj | 41.293,2 km2 |
• Kopno | 95,8% |
• Voda | 4,2% |
Obala | 0 km |
Meje | = 1852 km
Italija 734,2 km Francija 571,8 km Nemčija 345,7 km Avstrija 165,1 km Lihtenštajn 41,1 km |
Najvišja točka | Dufourspitze: 4634 m |
Najnižja točka | Jezero Maggiore: 193 m |
Najdaljša reka | Ren: 375,5 km (najdaljša v Švici Aare) |
Največje jezero | Ženevsko jezero (najdaljše v Švici Neuchâtelsko jezero) |
Švica je dobro znana po Alpah na jugu in jugovzhodu. Severno od Alp leži Mittelland (tudi Švicarska planota) vzdolž osi vzhod – zahod države. Večina prebivalstva Švice živi na gričih in planotah tega območja. Manjše gore Jure so na severozahodni strani Mittellanda. Velik del severne meje z Nemčijo sledi Renu, ki izstopi iz Švice blizu Schaffhausena. Vzhodna meja z Nemčijo in delom Avstrije poteka preko Bodenskega jezera (nemško Bodensee). Del jugozahodne meje s Francijo poteka preko Ženevskega jezera.
Švica je razdeljena na 26 suverenih kantonov. Kantoni vzdolž Mittellanda so najbolj naseljeni, industrijski in versko protestantski.[2] Kantoni v Alpah so manj poseljeni, katoliški in imajo agrarno ali turistično gospodarstvo.[3]
Švica je razdeljena tudi po jeziku. Obstajajo štirje nacionalni jeziki: nemščina (govori ga 63,7 % prebivalstva), francoščina (20,4 % prebivalstva), italijanščina (6,5 %) in retoromanščina (0,5 %).[4] Od vzhodnega Berna (razen Ticina) prebivalstvo praviloma govori nemško. Zahodno od Berna prebivalstvo praviloma govori francosko. V južnem kantonu Ticino večina ljudi govori italijansko. Retoromanščina, skupina narečij, ki izvirajo iz ljudske latinščine, se govori v več regijah kantona Graubünden.