Bazilika sv. Petra, Vatikan
papeška bazilika v Vatikanu / From Wikipedia, the free encyclopedia
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Bazilika svetega Petra Basilica di San Pietro in Vaticano | |
---|---|
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu | |
41°54′8.0″N 12°27′12.3″E | |
Država | Vatikan |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Spletna stran | Uradna stran (italijansko) |
Zgodovina | |
Prejšnja imena | Basilica Sancti Petri |
Status | bazilika |
Zgrajena | 4. stoletje |
Zgradil | Donato Bramante Antonio da Sangallo mlajši Michelangelo Jacopo Barozzi da Vignola Giacomo della Porta Carlo Maderno Gian Lorenzo Bernini |
Blagoslovljena | 1626 |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | Aktivno |
Slog | renesančna arhitektura, baročna arhitektura |
Začetek gradnje | 18. april 1506 (1506-04-18) |
Konec gradnje | 18. november 1626 |
Lastnosti | |
Materiali | opeka, marmor, kamen |
Uradno ime: Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | |
Tip | kulturno |
Kriteriji | i, ii, iii, iv, vi |
Razglasitev | 1980, 1990, 2015 |
ID # | 91 |
Država | Italija in Sveti sedež |
Regija | Evropa in Severna Amerika |
Uradno ime Vatican city | |
Tip | kulturno |
Kriteriji | i, ii, iv, vi |
Razglasitev | 1984 |
ID # | 286 |
Zasnovali so ga v glavnem Donato Bramante, Michelangelo, Carlo Maderno in Gian Lorenzo Bernini, kot najbolj znano delo renesančne arhitekture in največje cerkve na svetu. Čeprav ni matična cerkev katoliške cerkve niti stolnica Rimske škofije (te naslove ima nadškofijska Bazilika sv. Janeza v Lateranu v Rimu), sveti Peter velja za eno najsvetejših katoliških svetišč. Opisujejo ga kot »edinstven položaj v krščanskem svetu« [1] in kot »največja od vseh krščanskih cerkva«.[2][3]
Katoliška tradicija pravi, da je bazilika pokopališče svetega Petra, glavnega med Jezusovimi apostoli in tudi prvega rimskega škofa (papeža). Grob svetega Petra naj bi bil neposredno pod visokim oltarjem bazilike. Zaradi tega so bili številni papeži že od zgodnje krščanske dobe pokopani v baziliki. Na tem mestu stoji cerkev že od časa rimskega cesarja Konstantina Velikega. Stara bazilika sv. Petra izvira iz 4. stoletja našega štetja. Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506, dokončana pa je bila 18. novembra 1626.
Bazilika je znana kot romarsko mesto in za bogoslužne funkcije. Papež skozi vse leto izvaja številna bogoslužja v baziliki ali na sosednjem Trgu sv. Petra; te liturgije pritegnejo občinstvo, ki šteje od 15.000 do več kot 80.000 ljudi. Sveti Peter ima veliko zgodovinskih povezav, z zgodnjekrščansko cerkvijo, papeštvom, protestantsko reformacijo in katoliško protireformacijo ter številnimi umetniki, zlasti Michelangelom. Kot arhitekturno delo velja za največjo stavbo svoje dobe. Je ena od štirih cerkva na svetu, ki imajo status večje bazilike (latinsko basilica maior), vse štiri pa so v Rimu. V nasprotju s splošno napačno predstavo ni stolnica, ker ni sedež škofa; katedra papeža kot rimskega škofa je v baziliki sv. Janeza v Lateranu.[4]
Bazilika je na Unescovem seznamu svetovne dediščine v sklopu spomenikov Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura (Zgodovinski credišče Rima, posesti Svetega sedeža v tem mestu, ki uživa zunajteritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura).[5]