Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bazilika Bistriške Matere Božje v Mariji Bistrici na Hrvaškem je bazilika in hrvaško narodno romarsko središče Matere Božje. Je najbolj znano in najbolj obiskano svetišče na Hrvaškem.[1] Spomin na Marijo Bistriško v Katoliški cerkvi na Hrvaškem praznujejo 13. julija.[1][2] Bazilika je zavarovana kulturna dobrina kot sakralna stavbna dediščina.[3]
Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica | |
---|---|
Bazilika Majke Božje Bistričke | |
Kraj | Marija Bistrica |
Država | Hrvaška |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Spletna stran | www.svetiste-mbb.hr |
Zgodovina | |
Status | narodno romarsko središče |
Arhitektura | |
Kulturna dediščina | nepremična kulturna dobrina, sakralna arhitekturna dediščina |
Arhitekt | Friedrich von Schmidt, Hermann Bollé |
Vrsta arhitekture | gotika, barok, renesansa, historicizem |
Uprava | |
Nadškofija | Zagreb |
Metropolija | Zagreb |
Vodstvo | |
Nadškof | Dražen Kutleša |
Rektor | Domagoj Matošević |
V seznamu župnij Škofije Zagreb (1334) je navedena bistriška župnija s cerkvijo sv. Petra (ecclesia beati Petri de Biztricha).[2] Po odkritju votivnega lesenega gotskega kipa Marije z detetom leta 1684 (ki je bil znan iz začetka 16. stoletja, od leta 1545 pa je bil zaradi osmanske nevarnosti skrit v steni bistriške cerkve) in številnih zapisanih čudežih, povezanih s tem kipom v 18. stoletju, je bil spremenjen patrocinij župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ki je odtlej posvečena Blaženi Devici Mariji. Z odkritjem kipa se je Marijino češčenje hitro razširilo in Bistrica se je hitro razvila kot marijansko svetišče in romarski kraj.[2]
Cerkev v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče leta 1715, ko je Hrvaški sabor zgradil veliki zaobljubni oltar in s tem potrdil pobožnost hrvaškega ljudstva do Bistriške Matere Božje.[4] Bistriški župnik Juraj Žerjavić je dal cerkev in župnijsko hišo z arkadami dozidati in prezidati po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja. Nova cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu in romantičnem historizmu.[4]
4. decembra 1923 je papež Pij XI. podelil cerkvi Bistriške Matere Božje status manjše bazilike.[2][4] 15. avgusta 1971 je bil v Mariji Bistrici XIII. mednarodni marijanski kongres. Istega leta je Jugoslovanska škofovska konferenca razglasila baziliko za hrvaško narodno marijansko romarsko središče.[2][4]
Baziliko je oktobra 1998 obiskal papež Janez Pavel II. in tam nekdanjega zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca razglasil za blaženega.[2][4]