Amazonski deževni gozd
From Wikipedia, the free encyclopedia
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki. Območje obsega 7.000.000 km2, od tega 5.500.000 km2 pokriva deževni gozd. Regija vključuje ozemlje, ki pripada devetim narodom in ima 3344 uradno priznanih avtohtonih ozemelj.
Amazonski deževni gozd Floresta amazônica Selva amazónica | |
---|---|
Ekologija | |
Biom | tropski in subtropski vlažni širokolistni gozdovi |
Geografija | |
Površina | 5.500.000 km2 |
Države | Bolivija, Brazilija, Kolumbija, Ekvador, Francoska Gvajana, Gvajana, Peru, Surinam in Venezuela |
Koordinate | 3°N 60°W |
Večina gozdov je v Braziliji, s 60 % deževnega gozda, sledijo Peru s 13 %, Kolumbija z 10 % in z manjšimi predeli v Boliviji, Ekvadorju, Francoski Gvajani, Gvajani, Surinamu in Venezueli. Štiri države imajo Amazonas kot ime ene od svojih upravnih regij prve stopnje, Francija pa uporablja ime Gvajanski amazonski park za zaščiteno območje deževnega gozda. Amazonija predstavlja več kot polovico preostalih deževnih gozdov na planetu[2] in obsega največji in najbolj biološko raznovrsten trakt tropskega deževnega gozda na svetu, z ocenjenimi 390 milijardami posameznih dreves, razdeljenih v 16.000 vrst.[3]
V Amazoniji živi več kot 30 milijonov ljudi iz 350 različnih etničnih skupin, ki so razdeljene na 9 različnih nacionalnih političnih sistemov in 3344 uradno priznanih avtohtonih ozemelj. Avtohtono prebivalstvo predstavlja 9 % celotnega prebivalstva, 60 skupin pa ostaja v veliki meri izoliranih.[4]